KRITIČNA FRONTA

STATUT STRANKE MI, SOCIALISTI! - kolektiv Kritične fronte - Spoštovane in spoštovani, pred 15 dnevi, 25. januarja, smo poobjavili odprto pismo Igorja Ž. Žagarja predsedniku stranke Mi, socialisti, Mihu Kordišu. V pismu Žagar izraža zadržke do stranke, ki ne samo, da nima programa, ampak tudi statuta ne. Vsaj najti ga ni nikjer. Le zakaj, se sprašuje.  No, pa se je našel "žvižgač", ki nam je anonimno poslal statut stranke Mi, socialisti. Tule je, in prepričani smo, da boste ob njem prav tako presenečeni, kakor smo bili mi ... Statut stranke Mi, socialisti! 1. člen Ime stranke je Mi, socialisti! (v nadaljnjem besedilu: stranka). Ime se uporablja v celoti, brez skrajšane oblike ali kratice. Sedež stranke je v Ljubljani. Skladno s programskimi cilji stranke organizirano deluje v Republiki Sloveniji in v mednarodnih institucijah in zvezah političnih strank. 2. člen Mi, socialisti! je marksistična, feministična, protiimperialistična in ekosocialistična stranka. Cilj stranke je ukin...

RAZKRITJE VSEBINE STATUTA STRANKE MI, SOCIALISTI!  - Lucija Plavčak - EKSTREMNA KONCENTRACIJA MOČI V PREDSEDNIKU Videti je, da se kverulanti in zdraharji, ki so namigovali na avtokratsko funkcijo predsednika stranke, niso dosti motili. Branje statuta namreč razkriva sistemske težave, ki kažejo, da je notranja struktura stranke daleč od demokratične , kljub radikalno levičarski politični idejnosti, s katero se ta javno predstavlja. Kot radikalna levičarka, ki verjamem v demokratično in horizontalno ter participativno politično delovanje, razumem statut kot izredno problematičen . Zakaj? Najbolj očitna težava je ekstremna koncentracija moči v predsedniku . Ta vodi delovanje stranke, jo zastopa v pravnem prometu, odgovarja za materialno in finančno poslovanje, sklicuje seje sveta, predlaga evidentacijski postopek za izbor kandidatk in kandidatov, ima ključno vlogo pri oblikovanju kandidatnih list in imenuje kadrovski odbor (14., 15., 16., 17., 19., 27., 28. člen). Posvetovanje s...

V ALTERNATIVI: DELAVSKI RAZRED OGROŽATA TAKO JANŠIZEM KAKOR LIBERALIZEM - Miha Zadnikar, samostojni delavec v kulturi -  Spodaj znova objavljeno besedilo je nastalo v želji po utemeljitvi in realizaciji heterogenega političnega gibanja, ki bi preseglo narcizem, avtokratičnost in izključevalno noto, izraženo med tako imenovanimi petkovimi kolesarskimi protesti. Za takšno gibanje so bili, če si osvežimo spomin, skoz leto 2020 in v dobršnem delu leta 2021 podani vsi spodbudni nastavki, pogoji in priložnosti. Žal niso bili izkoriščeni. Podpisani je v »zgodnji fazi« petkovih protestnih srečanj večkrat javno opozoril, da bi morali identično naperjenost, ki se je tako strastno izkazovala proti tedanjim rabotam vlade Janeza Janše, uperiti tudi proti liberalistom – danes bi rekli: proti vladni koaliciji kot celoti. »Za to bo že čas pozneje,« se je glasil klasičen ugovor. Kam oziroma v kaj se je ta prestavljeni »čas« prekobalil in kakšno grenko čašo je napolnil, lahko spremljamo ta trenutek...

ODZIV NA ODGOVOR JAŠE JENULLA NA VPRAŠANJE, ALI JE "LEVA CENZURA" - Lucija Plavčak - V internetni oddaji Petkova propagandna poročila #113 je gledalec voditelju, Jaši Jenullu, zastavil vprašanje: »Gospodična na fb pravi, da si leva cenzura. Kaj meniš o tem?« Kontekst: o cenzuri in pritiskih po samocenzuri s strani Jaše Jenulla sem prvič javno spregovorila na svojem FB zidu in opisala osebno izkušnjo, ki neposredno osvetljuje kontekst preprečevanja objav Kritične fronte v Skupini podpore aktivnemu državljanstvu (ki šteje 76.000 članov in jo je funkcionalno mogoče razumeti kot medijsko platformo), katere skrbniki so Jaša Jenull, Piščalka, Sanja Fidler, Dejan Koban in Ruženka Semišova ter moderator Teodor Jelen Tejč. Pred približno mesecem dni sem na povabilo skrbnika skupine – Jaše Jenulla – prevzela vlogo moderatorke, zaradi česar sem imela možnost neposredno objavljati prispevke Kritične fronte – in to sem tudi počela. Kmalu po objavi Žagarjevega prispevka DRAGI MIHA [Pismo ...

PREROKI PREVARE - mag. Andrej Korošak, dipl. psih. - Kadar demokratično družbo razjedajo notranji konflikti tako močno, da se zdi konec blizu, se  nujno pojavljajo demagogi, populisti ali »preroki prevare« kakor jim pravita sociologa Leo  Lowenthal in Norbert Guterman, nemška imigranta v ZDA, ki sta najbolj neposredno izkusila  brutalnost nacističnega režima. Njuna knjiga z istim naslovom ( Prophets of Deceit ), izdana  davnega leta 1949, kaže osupljivo podobnost z današnjimi nedemokratičnimi družbenimi trendi.  Njuno delo je temeljita psihosocialna analiza medijskega propagandnega gradiva ameriških  fašistov, ki so bili dejavni v 30. in 40. letih prejšnjega stoletja, vendar ne deluje niti najmanj  zastarelo, ravno nasprotno, preseneča s svojo aktualnostjo in je nekakšen poduk, kakšne so  posledice, če demokracija zataji. Temeljno spoznanje je ravno v tem, da goljufiva demagogija, desničarski populizem zmeraj teži  k ciljem, ki vodijo široke ...