Objave

DINAMIKA IN DUH VSTAJNIŠTVA : KLASIFIKACIJA IN NASPROTJA MED PROTESTNIMI SKUPINAMI V SLOVENIJI

Slika
Vstaje 2012–2013 niso bile enotno gibanje, temveč prostor prepletanja različnih skupin, idej in strategij. Ribaćev članek razkriva konflikte med institucionalnimi, neposredno-demokratičnimi, feminističnimi, anarhističnimi in antisistemskimi akterji ter pokaže, da je bila prav ta pluralnost ključna značilnost vstajniškega obdobja. - uredništvo Kritične fronte Besedilo je bilo prvotno objavljeno v Družbenih razpravah, 2016, letnik 32, številka 82. - Marko Ribać - 1 Uvod V pričujočem članku želim klasificirati in razmejiti skupine ter gibanja, ki so aktivno organizirala, koordinirala ali participirala v »protestnem ciklu« (Della Porta in Diani 2006: 188–191) kolektivnih mobilizacij med novembrom 2012 in aprilom 2013 v Sloveniji. V slovenskem prostoru se je v tematizaciji dinamike takratne mobilizacije populariziral, kasneje pa tudi ustalil izraz »vstaja« (gl. Zavratnik in Kurnik 2013; Kirn 2014; Pavlišič 2013; Tomanić Trivundža 2015). Zaradi specifičnih elementov, prisotnih v vstajah – mn...

USTAVA ZA PRVOŠOLCE, ROBOKOPI ZA ODRASLE: BRANJE USTAVE IN DRŽAVLJANSKA VZGOJA

Slika
Ustava je lahko učbenik demokracije ali pa rekvizit državnega ceremoniala. Sama po sebi ni problematično darilo prvošolcu; vprašanje je, kaj naj bi otrok iz tega darila razumel. Če mu oblast govori o pripadnosti, domoljubju in povezanosti, hkrati pa težko prenaša kritiko, postane državljanska vzgoja hitro vzgoja v zaželen odnos do države. Demokracija pa se ne začne pri zastavi, temveč pri možnosti, da oblast vprašamo, ali tudi sama spoštuje pravila, ki jih zahteva od drugih. - uredništvo Kritične fronte Besedilo je bilo prvotno objavljeno na  https://vezjak.com/ , dne 25. 8. 2026. -Boris Vezjak - Minister za izobraževanje Borut Rončević je poskrbel za prav posebno lekcijo iz državljanske vzgoje: prvošolci bodo ob začetku šolskega leta prejeli Ustavo Republike Slovenije in slovensko zastavico, dijaki prvih letnikov pa ustavo. Ministrstvo pravi, da želi mlade s tem spodbuditi k razumevanju ustavnih vrednot, državljanske odgovornosti, aktivnega državljanstva in sodelovanja v demokrati...

NORMALIZACIJA RASIZMA Z JEZIKOM DEMOKRACIJE: PRIMER SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE

Slika
Rasizem in ksenofobija danes pogosto ne nastopata odkrito, temveč se skrivata za jezikom demokracije, človekovih pravic, svobode in nacionalne identitete. Besedilo Ane Frank in Iztoka Šorija na primeru SDS pokaže, kako se z ustvarjanjem »drugih« in podobe ogroženega naroda normalizirajo izključevanje, ksenofobija in diskriminacija. - uredništvo Kritične fronte Besedilo je bilo prvotno objavljeno v Časopisu za kritiko znanosti, 2015, letnik 43, številka 260. - Ana Frank in Iztok Šori -  Rasizem in ksenofobija v političnem diskurzu etabliranih strank  V sodobnem kontekstu evropskih parlamentarnih demokracij zahteva obravnavanje rasizma, ksenofobije in diskriminacije nove pristope, saj so ti pojavi postali del političnega diskurza etabliranih političnih strank, četudi živimo v političnem sistemu, ki je v temeljnih dokumentih zavezan idejam demokracije in človekovih pravic. Najbolj je sicer opazen vzpon »nove« populistične radikalne desnice, ki jo poosebljajo (ali so jo poosebljal...