Objave

FAŠIZEM NAŠ VSAKDANJI

Slika
Včerajšnji referendum je bil več kot odločanje o posameznih vprašanjih: odprl je vprašanje, kako se v družbi normalizirajo represija, izključevanje in avtoritarna politika. V besedilu Fašizem naš vsakdanji avtor razmislek razširi onkraj volišč in pokaže na povezavo med fašizmom in diktaturo trga, ki spodjeda skupno, javno in družbeno solidarnost. Ob opori na Karla Polanyija in Walterja Benjamina opozarja, da boj proti fašizmu ni zgolj boj proti politični represiji, temveč tudi boj za družbo, v kateri človekove potrebe niso podrejene logiki kapitala. - uredništvo Kritične fronte - Rajko Muršič -  Po razkritju stranke Resnica, da sodijo v krog evropskih skrajno desnih, torej fašističnih strank, ni posebne potrebe poudarjati, da so glasovi proti na referendumu, kot je že pred časom opozoril Miha Blažič, N'toko, glasovi proti fašizmu.  Tako je, če odgovarjamo na vsa vprašanja, ki jih naslavljajo: ali ste za politično represijo nad civilno družbo, za represijo nad revnimi, za repre...

MEDIJSKE (KONTRA)REVOLUCIJE

Slika
Uspeh desnice ni le posledica nezadovoljstva ljudi. Pomembno je tudi, da je razumela politično moč medijev: z lastnimi medijskimi ekosistemi zna oblikovati teme, ustvarjati občutek pripadnosti in nagovoriti skupine, ki so bile prej politično manj vidne. Zato vprašanje ni samo, zakaj desnica govori tako glasno, ampak tudi, zakaj ji drugi ta prostor prepuščajo. - uredništvo Kritične fronte Besedilo je bilo prvotno objavljeno v Časopisu za kritiko znanosti, 2017, letnik 45, številka 269. - Sandra Bašić Hrvatin in Asja Hrvatin - V uvodniku v 4. številko časopisa Iskra , z naslovom S čim začeti , V. I. Lenin zapiše:  Menimo, da mora biti izhodišče naše dejavnosti, prvi praktični korak pri formiranju zaželene organizacije, osnovna nit, s katero bomo lahko nezadržno razvijali, poglabljali in širili organizacijo – ustanovitev vseruskega političnega časopisa. V prvi vrsti potrebujemo časopis – brez njega ni mogoče sistematično izvajanje načelne, dosledne in vsestranske propagande in agitaci...

ZIMZELEN: INTERVJU Z RASTKOM MOČNIKOM

Slika
Ta intervju je star skoraj štirinajst let, vendar je njegova aktualnost prav v tem, kako malo so se nekatera vprašanja, ki jih odpira Močnik, postarala. Prekarizacija dela, krčenje javnih sistemov, položaj univerze, podrejanje države kapitalu, vloga sindikatov in vprašanje politične levice ostajajo tudi danes odprta vprašanja. Še več: nekateri procesi, ki jih je Močnik leta 2012 prepoznal kot nevarne trende, so se vmes le še poglobili. Zato ta pogovor danes ni zanimiv kot dokument nekega kriznega obdobja, temveč kot presenetljivo aktualna diagnoza družbenih razmer. - uredništvo Kritične fronte Besedilo je bilo prvotno objavljeno v Sobotni prilogi Dela, 24. 11. 2012. - Rastko Močnik - Kakšen pomen pripisujete sobotnim delavskim demonstracijam? Te demonstracije so branile javno šolstvo, javno zdravstvo in javni pokojninski sistem, socialno državo nasploh. S tem smo demonstrirali za nekaj temeljnega in bistvenega: za družbo, ki bo vredna človeka. Za to, da bi zaton evro-atlantskega kapita...