Objave

DRŽAVA, TRG IN KRITIČNA TEORIJA

Slika
- Anže Dolinar - Uvod Razmerje med državo in kapitalom v kapitalizmu je zapleteno. Splošni zakoni gibanja kapitala omogočajo, da se politična država s težavami akumulacije kapitala sooča na različne načine. Država in trg sta v kapitalizmu neločljivo povezana, zato bo država vedno intervencionistična, četudi se bodo oblike intervencije razlikovale (Hirsch, 2014: 15–16).[1] Moč države je moč sil, ki delujejo v državi in skozi državo (Bonefeld, 2014: 148). Kapitalistična država torej obstaja v stanju relativne avtonomije, kar pomeni, da je nujen, ne pa tudi zadosten pogoj za akumulacijo kapitala.[2] Relativno avtonomen položaj države se je v teoretski praksi pogosto izkazal za absolutno zmedo. Tako je na eni strani absolutni ekonomski redukcionizem državo eliminiral kot realnega zgodovinskega akterja,[3] na drugi pa so teorije, ki so državo favorizirale kot zgodovinskega akterja, šle predaleč in prestopile mejo »relativne avtonomije«. Ta druga skrajnost je vzpostavila logiko primata polit...

NAJAVA ZNANSTVENEGA SIMPOZIJA "CIVILNA DRUŽBA IN NJENE PREOBRAZBE: OD ZMAGOSLAVJA DO KRIZE IN NEGOTOVOSTI"

V času aktualnih političnih in družbenih preobrazb, zaznamovanih z vzponom novih oblik avtoritarnosti, globalnim premikom političnih sil v desno ter spreminjanjem razmerij med državo, kapitalom in civilnodružbenimi institucijami, se ponovno odpirajo temeljna vprašanja o vlogi, funkcijah in prihodnosti civilne družbe. Prav tem vprašanjem bo posvečen dvodnevni znanstveni simpozij Civilna družba in njene preobrazbe: od zmagoslavja do krize in negotovosti , ki bo potekal 25. in 26. septembra 2026 na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. Simpozij bo z uvodnim predavanjem otvoril Tomaž Mastnak. Dogodek bo združil raziskovalke in raziskovalce s področij političnih ved, politične filozofije, sociologije, zgodovine, antropologije ter drugih družboslovnih in humanističnih disciplin. Osrednji namen simpozija je kritično in interdisciplinarno premisliti zgodovinske in sodobne oblike civilne družbe ter njihovo vlogo v spreminjajočih se političnih in družbenih okoliščinah. Posebna pozornost bo namenjena...

RAZMERJE MED HEGEMONIJO IN IDEOLOGIJO V GRAMSCIJEVI POLITIČNI TEORIJI

Slika
 - Marko Hočevar in Igor Lukšič -  Uvod V najrazličnejših analizah Gramscijeve politične teorije so večinoma v ospredju koncepti hegemonije, intelektualcev, civilne družbe in države (Buci-Glucksmann, 1980; Albers, 1983; Schreiber, 1984; Bocock, 1986; Hoffman, 1986; Showstock Sassoon, 1987). Z Gramscijevim razumevanjem ideologije se ukvarja le malokdo, če pa že, ideologijo in ideološko nadvlado zelo hitro izenači s kulturno/ideološko hegemonijo, kulturno/ideološko hegemonijo pa s hegemonijo nasploh (Piccone, 1974: 39; Salamini, 1974: 368; Todd, 1974: 151; Bates, 1975: 353; Femia, 1975: 29; Clark, 1977: 225; Eyerman, 1981: 46; Femia, 1981: 3; Woolcock, 1985: 204; Carnoy, 1986: 66; Jones, 2006: 10; Daldal, 2014). Možnih redukcij je še nekaj: Chantal Mouffe uvede drugačno interpretacijo, tako da razširi polje ideologije v althusserjanskem duhu in izpostavi, da pri hegemoniji ne gre za ideološko nadvlado , temveč za vključevanje različnih elementov v eno »ljudsko« ideologijo. Boj z...