Preskoči na glavno vsebino

STATUT STRANKE MI, SOCIALISTI!

- kolektiv Kritične fronte -




Spoštovane in spoštovani,

pred 15 dnevi, 25. januarja, smo poobjavili odprto pismo Igorja Ž. Žagarja predsedniku stranke Mi, socialisti, Mihu Kordišu. V pismu Žagar izraža zadržke do stranke, ki ne samo, da nima programa, ampak tudi statuta ne. Vsaj najti ga ni nikjer. Le zakaj, se sprašuje. 

No, pa se je našel "žvižgač", ki nam je anonimno poslal statut stranke Mi, socialisti. Tule je, in prepričani smo, da boste ob njem prav tako presenečeni, kakor smo bili mi ...


Statut stranke Mi, socialisti!


1. člen

Ime stranke je Mi, socialisti! (v nadaljnjem besedilu: stranka). Ime se uporablja v celoti, brez

skrajšane oblike ali kratice. Sedež stranke je v Ljubljani.

Skladno s programskimi cilji stranke organizirano deluje v Republiki Sloveniji in v mednarodnih

institucijah in zvezah političnih strank.


2. člen

Mi, socialisti! je marksistična, feministična, protiimperialistična in ekosocialistična stranka.

Cilj stranke je ukinitev vseh oblik razrednega izkoriščanja, popolna enakopravnost med spoli in

ljudstvi ter solidarna organizacija družbe v okviru nosilnih zmožnosti okolja.

Stranka dosega svoje cilje s terenskimi, izobraževalnimi in institucionalnimi dejavnostmi, ki so si

medsebojno enakovredne.

Stranka deluje skladno s programskimi usmeritvami, ki določajo vsebino njenega dela.


3. Člen

(Znak)

Znak stranke je izpis imena “Mi, socialisti!” v črkovni vrsti Rokkit (srednji rez), v beli barvi, na

pravokotni rdeči podlagi “Bright brick red” (HEX: #ef4323 RGB 239/67/35 CMYK 0/89/100/0).


4. člen

(Člani⋮ce)

Člani⋮ce stranke so državljani⋮ke Republike Slovenije in državljani⋮ke drugih držav članic

Evropske unije s priznano volilno pravico v Republiki Sloveniji, ki izpolnijo ustrezno izjavo.

Člani⋮ce so lahko polnoletne osebe ter mladoletne osebe, starejše od 15. let, ki predložijo pisno

privolitev svoje⋮ga zakonite⋮ga starša ali skrbnika⋮ce.

Članstvo ni združljivo s članstvom v drugih političnih strankah v Republiki Sloveniji.

Članstvo preneha s pisno izstopno izjavo, sklepom pristojne organizacijske enote stranke,

smrtjo ali izključitvijo.


5. člen

(Pravice in dolžnosti članov⋮ic)

Član⋮ica ima pravico do:

● Sodelovanja pri delu in souresničevanja ciljev

● Obveščanja o delu in načinu delovanja

● Volitev in kandidatur v organe

● Imenovanja v organe in organizacijske enote

● Evidentiranja in predlaganja kandidatov⋮k za uvrstitev na kandidatne liste stranke za

volitve na javne funkcije

Član⋮ica je pri svojem delovanju dolžan⋮a skrbeti za enotnost stranke.


6. člen

(Simpatizerji⋮ke)

Simpatizerji⋮ke stranke so osebe, ki izpolnijo ustrezno izjavo.

Simpatizer⋮ka ima pravico do:

● Souresničevanja ciljev in sodelovanja pri dejavnostih, odprtem za simpatizerje⋮ke

● Obveščanja o dejavnostih in načinu delovanja


7. člen

(Članarine)

Članarine plačujejo izvoljeni⋮e funkcionarke⋮ji ali zaposleni⋮e v institucionalnih organizacijskih

enotah, ki za svoje delo prejemajo redno plačilo ali sejnine.


8. člen

(Register članic⋮ov)

Register članic⋮ov in simpatizerk⋮jev z osebnimi in kontaktnimi podatki se vodi skladno z

zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.


9. člen

(Organi in organizacijske enote stranke)

Stranko sestavljajo naslednji organi:

● Kongres

● Svet

● Predsednik⋮ca

● Predsedstvo

● Izvršni odbor

● Kadrovski odbor

Stranko sestavljajo naslednje organizacijske enote:


● Izvršne: odbori za terenske, komunikacijske, vsebinske in administrativne zadeve

● Terenske: pokrajinski in območni odbori

● Vsebinske: programski odbori

● Institucionalne: enote v institucijah Republike Slovenije in Evropske unije

● Druge ustanovljene organizacijske enote


I. Organi


Kongres

10. člen

Kongres je najvišji odločevalski organ stranke.

Kongres sestavljajo vsi⋮e člani⋮ce, ki so bili v register članstva vpisani⋮e najkasneje 6 mesecev

pred dnevom izvedbe kongresa.

Kongres zaseda na rednih, izrednih in dopisnih sejah. Dnevni red sej kongresa se določi s

sklicem.

Kongres na redni seji:

● Voli predsednika⋮co

● Voli člane⋮ice predsedstva

Kongres na vseh sejah:

● Sprejema program

● Sprejema poročila organov

● Odloča o vstopih v in izstopih iz predvolilnih koalicij, vladnih koalicij in mednarodnih

strankarskih povezav

● Voli nadomestne člane⋮ice predsedstva

● Sprejema statut in spremembe statuta

● Sprejema prenehanje, razdružitev in nasledstvo ter spojitev z ali pripojitev k drugi stranki


11. člen

(Redna seja kongresa)

Redna seja kongresa poteka v živo enkrat na štiri leta. Sklicuje jo svet na predlog

predsednika⋮ce največ 30 dni od prejema predloga, s posredovanjem vabila vsem članom⋮icam

najmanj 30 dni pred začetkom kongresa. Gradivo k točkam seje se posreduje vsem

članom⋮icam najmanj 14 dni pred izvedbo kongresa.


Redna seja kongresa je sklepčna, če je prisotna več kot četrtina vseh članov⋮ic. Če seja ni

sklepčna, se začetek kongresa odloži za 30 minut. Po preteku tega časa je seja sklepčna ne

glede na udeležbo.

Glasovanje o volilnih točkah redne seje kongresa je tajno.

Glasovanje o vseh točkah redne seje kongresa se lahko izvede dopisno, pri čemer se smiselno

uporabljajo določbe za izvedbo dopisne seje kongresa.


12. člen

(Izredna seja kongresa)

Izredna seja kongresa poteka v živo. Sklicuje jo svet na predlog predsednika⋮ce ali na pisno

zahtevo najmanj četrtine članov⋮ic največ 30 dni od prejema predloga oziroma zahteve, s

posredovanjem vabila vsem članom⋮icam najmanj 30 dni pred začetkom kongresa. Gradivo k

točkam seje se posreduje vsem članom⋮icam najmanj 3 dni pred izvedbo kongresa.

Za izvedbo izredne seje kongresa se smiselno uporabljajo določbe za izvedbo redne seje

kongresa.


13. člen

(Dopisna seja kongresa)

Dopisna seja kongresa poteka enkrat na leto in traja sedem dni. Sklicuje jo svet na predlog

predsednika⋮ce največ 30 dni od prejema predloga, s posredovanjem vabila vsem članom⋮icam

najmanj 30 dni pred začetkom kongresa. Gradivo k točkam seje se posreduje vsem

članom⋮icam najmanj 14 dni pred izvedbo kongresa.

Dopisna seja kongresa je sklepčna, če se je udeleži vsaj polovica članov⋮ic. Če po sedmih dneh

dopisna seja kongresa ni sklepčna, se podaljša za sedem dni, po preteku katerih je seja

sklepčna ne glede na udeležbo.


Predsednik⋮ca in predsedstvo


14. člen

(Predsednik⋮ca)

Predsednik⋮ca vodi delovanje stranke.

Predsednika⋮co izvolijo člani⋮ce neposredno na kongresu z navadno večino za mandatno

obdobje štirih let z možnostjo ponovne izvolitve.

Predsednik⋮ca:

● Stranko vodi ter predstavlja v javnosti

● Zastopa stranko v pravnem prometu

● Je odgovoren⋮a za materialno in finančno poslovanje


● Izvaja druge naloge, določene s tem statutom

V primeru odstopa predsednika⋮ce svet izmed sebe izvoli začasnega⋮o predsednika⋮co in

izvede izredni kongres s točko Volitve za predsednika⋮co v največ 6 mesecih.

Pri sprejemanju odločitev in pripravi predlogov se predsednik⋮ca predhodno posvetuje s

člani⋮cami, organi in organizacijskimi enotami, ki jih odločitev ali predlog neposredno zadeva.


15. člen

(Predsedstvo)

Predsedstvo je organ za izvajanje programskih usmeritev stranke.

Predsedstvo sestavlja pet članic⋮ov predsedstva. Predsednik⋮ca je člane⋮ica predsedstva po

funkciji, preostale člane⋮ice predsedstva izvolijo člani⋮ce neposredno na kongresu z navadno

večino za mandatno obdobje štirih let z možnostjo ponovne izvolitve. Kandidature za člane⋮ice

predsedstva so individualne.

Pred odločitvijo predsednik⋮ce predsedstvo obravnava:

● Usklajevanje dnevnopolitičnih odločitev

● Usklajevanje vsebine dejavnosti organov in organizacijskih enot

● Vodenje in izvrševanje ključnih projektov

● Kadrovsko politiko

● Pripravo predlogov za svet,

● Kandidature in kandidatne liste za javne funkcije na državni, občinski in mednarodni

ravni, pri čemer se zagotavlja enakopravno zastopanost spolov skladno z zakonodajo

● Pobude članic⋮ov ter organov in organizacijskih enot,

● Pripravo strateških usmeritev za dejavnosti organov, organizacijskih enot in ključnih

projektov

Predsedstvo zaseda na sejah. Sklicuje jih predsednik⋮ca, ki lahko za to pooblasti druge

člane⋮ice predsedstva. Seja predsedstva je sklepčna, če je prisotna več kot polovica članov⋮ic

predsedstva.

Člane⋮ice predsedstva lahko predsednik⋮ca pooblasti za izvajanje nalog predsednik⋮ce in

drugih nalog, določenih s tem statutom.

V primeru odstopa člana⋮ice predsedstva se nadomestnega člani⋮ice predsedstva voli na

naslednjem dopisnem kongresu.


Kadrovski odbor

16. člen

Kadrovski odbor je organ za razvoj kadrov in skladnost delovanja članic⋮ov s programom in

statutom.


Kadrovski odbor sestavljajo vodja, namestnik⋮ca in član⋮ica odbora, ki jih imenuje

predsednik⋮ca. Mandatna doba je dve leti z možnostjo ponovnega imenovanja.

Kadrovski odbor:

● Potrjuje imenovanje članic⋮ov, vodij in namestnikov⋮c v organe in organizacijske enote

● Potrjuje zaposlitve članic⋮ov na mesta v stranki ter organizacijske enote v institucijah

● Obravnava kršitve statuta, programa in usmeritev stranke in izreka ukrepe

Kadrovski odbor zaseda na sejah. Sklicuje jih vodja odbora, ki lahko za to pooblasti

namestnik⋮a. Seja je sklepčna, če je prisotna več kot polovica članov⋮ic.

Za vse postopke razreševanja članic⋮ov organov in organizacijskih enot se smiselno uporabljajo

določbe za njihovo imenovanje.

V primeru ugotovljenih kršitev statuta, programa ali strateških usmeritev lahko kadrovski odbor

članom⋮icam izreče naslednje ukrepe:

● Opomin

● Razrešitev s položaja

● Izključitev


Svet

17. člen

Svet je najvišji odločevalski organ stranke med dvema kongresoma.

Svet sestavljajo:

● Člani⋮ce predsedstva

● Člani⋮ce izvršnega odbora

● Vodje programskih odborov

● Vodje pokrajinskih odborov

● Vodja poslanske skupine in namestnik⋮ca vodje poslanske skupine

● Ministri⋮ce in državni⋮e sekretarji⋮ke

Svet sprejema:

● Statut in spremembe statuta, ki se predlagajo v sprejem kongresu

● Akte in spremembe aktov

● Kandidate⋮ke in kandidatne liste za javne funkcije na državni, občinski in mednarodni

ravni, pri čemer se zagotavlja enakopravno zastopanost spolov skladno z zakonodajo

● Program, ki se predlaga v sprejem kongresu,

● Strateške usmeritve za dejavnosti organov, organizacijskih enot in ključnih projektov,

● Finančni načrt in zaključni račun


● Ustanovitev organizacijskih enot

● Spremembo naslova sedeža stranke (ulice in hišne številke)


Svet zaseda na sejah. Sklicuje jih predsednik⋮ca, ki lahko za to pooblasti druge člane⋮ice

predsedstva. Seja je sklepčna, če je prisotna več kot polovica članov⋮ic sveta.

Na sejo sveta so lahko vabljeni⋮e tudi drugi⋮e člani⋮ce stranke, ki bi lahko prispevali⋮e h

kakovosti obravnave posameznega vprašanja.

Člani⋮ce sveta iz organizacijskih enot se o točkah dnevnega reda seje posvetujejo s člani⋮cami

svojih organizacijskih enot.


Izvršni odbor

18. člen

Izvršni odbor je organ stranke za tehnično usklajevanje dejavnosti organov in organizacijskih

enot, razporejanje virov mednje ter vzdrževanje infrastrukture.

Izvršni odbor sestavljajo vodje in namestniki⋮ce vodij izvršnih organizacijskih enot ter

predstavniki⋮ce institucionalnih organizacijskih enot:

● Odbora za terenske zadeve

● Odbora za administrativne zadeve

● Odbora za komunikacijske zadeve

● Odbora za vsebinske zadeve

● Administracije poslanske skupine

● Administracije kabinetov ministrstev

V primeru ustanovitve nove organizacijske enote se vodjo in namestnik⋮co vodje vključi v izvršni

odbor, če je bilo tako določeno z ustanovitvijo.


II. Organizacijske enote


Odbor za administrativne zadeve

19. člen

Odbor za administrativne zadeve je izvršna organizacijska enota stranke za strokovno,

administrativno in organizacijsko podporo organom in drugim organizacijskim enotam.

Odbor za administrativne zadeve sestavljajo vodja in namestnik⋮ca odbora ter člani⋮ce odbora.

Mandatna doba je dve leti z možnostjo ponovnega imenovanja.


Odbor za administrativne zadeve:

● Upravlja register članov⋮ic in simpatizerjev⋮k

● Upravlja prostorsko, tehnično in informacijsko infrastrukturo

● Vodi finančno in materialno poslovanje

● Pripravlja letni finančni načrt in poročilo

● Vodi postopke in ureja premoženjskopravna razmerja ob morebitnem izbrisu iz registra

oziroma ob morebitni združitvi, pripojitvi ali razdružitvi

● Izvršuje druga pooblastila, določena s tem statutom in sklepi organov

Vodja odbora za administrativne zadeve zastopa stranko v pravnem prometu in je odgovoren⋮a

za materialno in finančno poslovanje stranke po pooblastilu predsednika⋮ce.


Odbor za terenske zadeve

20. člen

Odbor za terenske zadeve je izvršna organizacijska enota stranke za skladnost delovanja

pokrajinskih in območnih odborov s programom in političnimi usmeritvami in usklajevanje

dejavnosti pokrajinskih in območnih odborov.

Odbor za terenske zadeve sestavljajo vodja in namestnik⋮ca odbora ter vodje in namestniki⋮ce

pokrajinskih odborov. Mandatna doba je dve leti z možnostjo ponovnega imenovanja.


21. člen

(Pokrajinski odbor)

Pokrajinski odbor stranke je terenska organizacijska enota stranke na ravni statistične regije.

Pokrajinski odbor sestavljajo vodja in namestnik⋮ca odbora s stalnim ali začasnim prebivališčem

v statistični regiji, ki jo odbor pokriva, ter vodje in namestniki⋮ce območnih odborov v statistični

regiji, ki jo odbor pokriva. Mandatna doba je dve leti z možnostjo ponovnega imenovanja.

Stranka ima 12 pokrajinskih odborov:

● Pomurska

● Podravska

● Koroška

● Savinjska

● Zasavska

● Posavska

● Jugovzhodna Slovenija

● Osrednjeslovenska

● Gorenjska

● Notranjsko-kraška

● Goriška

● Istrsko-kraška


Pokrajinski odbor usklajuje dejavnosti območnih odborov v statistični regiji, pri čemer ima

pravico do pomoči organov in drugih organizacijskih enot. Pokrajinski odbor upošteva

programske in strateške usmeritve za dosego ciljev na državni ravni.


22. člen

(Območni odbor)

Območni odbor je terenska organizacijska enota stranke na ravni lokalne skupnosti.

Območni odbor sestavljajo vodja in namestnik⋮ca odbora ter člani⋮ce odbora s stalnim ali

začasnim prebivališčem v lokalnih skupnostih, ki jih odbor pokriva. Mandatna doba je dve leti z

možnostjo ponovnega imenovanja.

Območni odbor usklajuje dejavnosti članov⋮ic na ravni lokalne skupnosti, pri čemer ima pravico

do pomoči organov in drugih organizacijskih enot stranke. Območni odbor upošteva programske

in strateške usmeritve za dosego ciljev na državni ravni.

Območja ene lokalne skupnosti ne more pokrivati več kot en območni odbor, lahko pa en

območni odbor pokriva območje več sosednjih lokalnih skupnosti v isti statistični regiji.


Odbor za komunikacijske zadeve

23. člen

(Odbor za komunikacijske zadeve)

Odbor za komunikacijske zadeve je izvršna organizacijska enota stranke za komuniciranje z

javnostmi.

Odbor za komunikacijske zadeve sestavljajo vodja in namestnik⋮ca odbora ter člani⋮ce odbora.

Mandatna doba je dve leti z možnostjo ponovnega imenovanja.

Odbor za komunikacijske zadeve:

● Usklajuje in izvaja komuniciranje z mediji

● Razvija centralno grafično podobo stranke

● Vodi komunikacijske kanale stranke


Odbor za vsebinske zadeve

24. člen

Odbor za vsebinske zadeve je izvršna organizacijska enota stranke za skladnost delovanja

programskih odborov s programom in političnimi usmeritvami in usklajevanje dejavnosti

programskih odborov.


Odbor za vsebinske zadeve sestavljajo vodja in namestnik⋮ca odbora, ter vodje in

namestniki⋮ce programskih odborov. Mandatna doba je dve leti z možnostjo ponovnega

imenovanja.

Odbor za vsebinske zadeve:

● Usklajuje dejavnosti področnih programskih odborov

● Pripravlja predloge za institucionalne dejavnosti

● Izvaja interna izobraževanja


25. člen

(Programski odbor)

Programski odbor je vsebina organizacijska enota stranke na ravni programskega področja.

Programski odbor sestavljajo vodja in namestnik⋮ca odbora ter člani⋮ce odbora. Mandatna doba

je dve leti z možnostjo ponovnega imenovanja.

Programski odbor:

● Nudi strokovno podporo organom in drugim organizacijskim enotam

● Nudi strokovno podporo območnim in pokrajinskim odborom

● Pripravlja področne programske predloge za institucionalne dejavnosti


Nova organizacijska enota

26. člen

Nova organizacijska enota se lahko ustanovi za področja dejavnosti, ki jih obstoječe

organizacijske enote ne pokrivajo. V primeru ustanovitve nove organizacijske enote se za njeno

organizacijo smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo dejavnosti obstoječih organizacijskih enot.


III. Kandidature za javne funkcije na državni ravni


27. člen

Evidentacijski postopek za izbor kandidatk⋮ov za oblikovanje kandidatnih list za volitve v

Državni zbor, volitve v Evropski parlament, lokalne volitve in volitve za predsednico⋮ka

Republike Slovenije vodi predsedstvo stranke. Sklicuje ga na predlog predsednika⋮ce s

posredovanjem vabila vsem članom⋮icam najmanj 14 dni pred zaključkom evidentacije.

Tekom evidentacijskega postopka se ugotovi ustreznost kandidature in pridobi privolitev

kandidatov⋮k. Kandidate⋮ke lahko predlaga vsak⋮a član⋮ica stranke.


Kandidature in kandidatne liste na podlagi zaključenega evidentacijskega postopka oblikuje

predsedstvo na predlog predsednika⋮ce in potrdi svet stranke, pri čemer se zagotavlja

enakopravno zastopanost spolov skladno z zakonodajo.


VI. Zaključne določbe


28. člen

(Viri, financiranje in finančno in materialno poslovanje)

Stranka se financira skladno z zakonom o političnih strankah. Sredstva za svoje delovanje

pridobiva na naslednje načine:

● S članarinami in prispevki članov⋮ic

● Z darili, donacijami in drugimi prispevki

● S prihodki iz premoženja stranke

● Iz državnega in lokalnega proračuna.

Materialno in finančno poslovanje se vodi v skladu z zakonodajo in letnim finančnim načrtom.

Zagotovljena je možnost vpogleda in preglednost za državne in strankine nadzorne organe.

Odbor za administrativne zadeve o poslovanju stranke dvakrat letno poroča svetu in

predsedstvu stranke.

Za pravilnost materialnega in finančnega poslovanja stranke odgovarja predsednik⋮ca stranke.


29. člen

(Prenehanje, spojitev, pripojitev in razdružitev stranke)

O prenehanju, razdružitvi in nasledstvu ter spojitvi z ali pripojitvi k drugi stranki odloča kongres z

dvotretjinsko večino opredeljenih glasov.

Predlog o prenehanju, spojitvi, pripojitvi ali razdružitvi vsebuje tudi predlog ureditve

premoženjskopravnih razmerij v primeru prenehanja, spojitve, pripojitve ali razdružitve.

V primeru prenehanja delovanja premoženje in ustanoviteljske pravice preidejo na pravnega

naslednika. Če tega ni, o tem odloči kongres stranke ob sprejetju sklepa o prenehanju

delovanja.

O nadaljnji uporabi in namenu vseh finančnih sredstev in drugega premoženja ter o pravnem

nasledstvu v primeru prenehanja oziroma v primeru izbrisa iz registra odloča vodja odbora za

administrativne zadeve.

Če odločitev o ureditvi premoženjskopravnih razmerij na kongresu ni sprejeta, ureja

premoženjskopravna razmerja predsedstvo.


30. člen

(prehodna določba)

Formalne uskladitve statuta na zahtevo registrskega organa sprejme predsedstvo stranke in

potrdi prvi naslednji kongres.


31. člen

(končna določba)

Ta statut začne veljati z dnem sprejema na kongresu.



Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

RAZKRITJE VSEBINE STATUTA STRANKE MI, SOCIALISTI!  - Lucija Plavčak - EKSTREMNA KONCENTRACIJA MOČI V PREDSEDNIKU Videti je, da se kverulanti in zdraharji, ki so namigovali na avtokratsko funkcijo predsednika stranke, niso dosti motili. Branje statuta namreč razkriva sistemske težave, ki kažejo, da je notranja struktura stranke daleč od demokratične , kljub radikalno levičarski politični idejnosti, s katero se ta javno predstavlja. Kot radikalna levičarka, ki verjamem v demokratično in horizontalno ter participativno politično delovanje, razumem statut kot izredno problematičen . Zakaj? Najbolj očitna težava je ekstremna koncentracija moči v predsedniku . Ta vodi delovanje stranke, jo zastopa v pravnem prometu, odgovarja za materialno in finančno poslovanje, sklicuje seje sveta, predlaga evidentacijski postopek za izbor kandidatk in kandidatov, ima ključno vlogo pri oblikovanju kandidatnih list in imenuje kadrovski odbor (14., 15., 16., 17., 19., 27., 28. člen). Posvetovanje s...
DRAGI MIHA [Pismo predsedniku stranke Mi, socialisti!]  - Igor Ž. Žagar, filozof, sociolog in jezikoslovec - Dragi Miha, tole je ena od včerajšnjih objav stranke MI, SOCIALISTI, ki mi jih redno servira FB. Kar me malce bega je, da se na vseh teh objavah pojavljaš le ti (in morda Ozna), kakor pred ustanovitvijo stranke MI SOCIALISTI. Kaj stranka res nima še koga, ki bi lahko predstavil ideje stranke in pokazal, da članstvo raste, in da MI SOCIALISTI ni le Miha Kordiš (bučk, da vas je bilo na ustanovnem kongresu več kot 200 ne kupim; sem si vzel čas in udeležence preštel: 100+, nič več)? Malce me tudi preseneča, da stranka na svoji spletni strani ponuja le manifest: kratek, fragmentaren, udaren, glasen, ki pa o stranki ne pove dosti, pravzaprav nič. Marx in Engels sta pred skoraj 200 leti s Komunističnim manifestom postavila visoke standarde, vaš pa bolj spominja na manifest futurizma ... Več kot presenetljivo je tudi, da dva meseca pred volitvami na spletni strani stranke ne najdem...
STRANKA MI, SOCIALISTI!: BREZ STATUTA, BREZ ODGOVORA - Lucija Plavčak - Pri politični stranki ne govorimo o zasebnem društvu, interesni skupini ali aktivističnem kolektivu, temveč o organizaciji, ki neposredno posega v javno oblast. Prav zato statut ni obrobni administrativni dokument, temveč temeljni, ustavni akt stranke. Statut je obvezna priloga pri registraciji politične stranke pri Ministrstvu za notranje zadeve, z vpisom v register političnih strank pa postane javni dokument. Javnost ima legitimno in neodtujljivo pravico vedeti, kako je stranka organizirana, kako se v njej sprejemajo odločitve, kdo ima pooblastila in kako so ta omejena, kakšne so pravice in dolžnosti članov ter kakšni so mehanizmi nadzora, odgovornosti in razreševanja sporov. To ni formalizem ali birokratska kaprica, temveč samo jedro demokratične legitimnosti politične organizacije. Pravna in demokratična logika, ki stoji za tem, je jasna in neizprosna. Politična stranka kandidira na volitvah, sooblikuje zakonod...