ZASTOPANOST ŽENSK V LOKALNI POLITIKI 2022–2026
Pred novimi lokalnimi volitvami objavljamo analizo Ženskega lobija Slovenije o zastopanosti žensk v lokalni politiki v mandatu 2022–2026. Besedilo prinaša pregled podatkov, opozarja na obstoječe neenakosti ter odpira razmislek o možnostih za večjo politično participacijo žensk na lokalni ravni.
- uredništvo Kritične fronte
- Alina Petrović, Liana Kalčina in Sonja Lokar -
1 Uvod
Ženske predstavljajo ključen del političnega potenciala lokalnih skupnosti, vendar njihova zastopanost na položajih odločanja še vedno ni enakovredna zastopanosti moških. Lokalna raven je pri tem izjemno pomembna, saj so občine prostor neposrednega političnega delovanja in odločanja in hkrati raven, kjer sprejete odločitve najbolj opazno vplivajo na vsakdanje življenje prebivalk in prebivalcev.
Analiza obravnava zastopanost žensk v lokalni samoupravi po lokalnih volitvah leta 2022 ter v mandatu 2022–2026. Politična moč žensk je v analizi razumljena skozi njihov dostop do funkcij, na katerih se sprejemajo odločitve, in skozi njihovo dejansko prisotnost na različnih ravneh lokalnega političnega in upravnega odločanja.
Posebej pomembno je vprašanje, ali se zastopanost žensk med kandidatkami in kandidati odraža tudi v njihovi zastopanosti med izvoljenimi predstavnicami in predstavniki ter na vodstvenih položajih. Analiza zato spremlja položaj žensk na različnih ravneh lokalne oblasti – od
kandidatur in občinskih svetov do županskih in podžupanskih funkcij ter vodstvenih položajev
v občinski upravi.
2 Namen in cilji analize
Namen analize je na podlagi podatkov o lokalnih volitvah leta 2022 in mandatu 2022–2026 prikazati in primerjati položaj žensk in moških na različnih ravneh političnega in upravnega odločanja ter na vodstvenih položajih v slovenskih občinah. Analiza preverja, kakšen je delež žensk in moških med kandidatkami in kandidati ter med izvoljenimi predstavnicami in predstavniki, kako se zastopanost žensk spreminja glede na raven politične oziroma upravne odgovornosti, kakšne so razlike v zastopanosti žensk glede na velikost in druge značilnosti občin ter njihovo regionalno umeščenost ter kakšna je vloga parlamentarnih političnih strank ter lokalnih in neodvisnih list pri kandidaturah in izvolitvah žensk.
Cilj analize je prepoznati vzorce in dejavnike, ki vplivajo na možnosti žensk za kandidiranje, izvolitev ter dostop do vodilnih položajev v lokalni samoupravi. Njen namen je na jasen, pregleden in podatkovno podprt način prikazati položaj žensk in moških na različnih ravneh
političnega ter upravnega odločanja. Z raziskavo želimo odgovoriti na vprašanje, na katerih ravneh lokalne oblasti so ženske dobro zastopane in kje so razlike med spoloma največje. Na podlagi teh ugotovitev bomo prepoznali področja, kjer so potrebne spremembe. Ugotovitve lahko služijo kot podlaga za oblikovanje sistemskih ukrepov za izboljšanje zastopanosti žensk ter krepitev uravnotežene politične participacije v lokalnih skupnostih.
3 Metodologija in viri
3. 1 Viri podatkov
Analiza temelji na javno dostopnih podatkih o lokalnih volitvah 2022 ter podatkih o sestavi občinskih organov in vodstev občinskih uprav. Uporabljeni so bili naslednji viri:
Državna volilna komisija Republike Slovenije (DVK);
Statistični urad Republike Slovenije (SURS);
uradne spletne strani slovenskih občin, na katerih so bili pridobljeni:
javno objavljeni podatki o podžupanih in podžupanjah;
javno objavljeni podatki o direktorjih in direktoricah občinskih uprav;
podatki o političnih strankah, kandidatnih listah ter izvoljenih predstavnikih in predstavnicah.
3. 2 Datum zajema podatkov
Analiza temelji na rezultatih lokalnih volitev 2022 ter podatkih o sestavi občinskih organov in
vodstev občinskih uprav po lokalnih volitvah 2022. Podatki so bili zbrani iz javno dostopnih virov in preverjeni avgusta 2026.
3. 3 Metodološka pojasnila
Zaradi razlik med posameznimi funkcijami analiza ločuje tri skupine funkcij:
Neposredno voljene funkcije: Med neposredno voljene funkcije sodijo članice in člani občinskih svetov ter županje in župani. Nosilci teh funkcij so izvoljeni neposredno na lokalnih volitvah.
Politične funkcije po volitvah: Med politične funkcije po volitvah sodijo podžupanje in podžupani. Te funkcije niso predmet neposrednih volitev, saj podžupanje in podžupane izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan oziroma županja.
Strokovno-upravne funkcije: Med strokovno-upravne funkcije sodijo direktorice in direktorji občinskih uprav. Gre za strokovne vodstvene funkcije, ki niso predmet neposrednih volitev. Direktorico oziroma direktorja občinske uprave imenuje in razrešuje župan oziroma županja. Njuna naloga je predvsem zagotavljanje zakonitega, strokovnega in učinkovitega delovanja občinske uprave.
3. 4 Dodatne metodološke opombe
Pri vseh ključnih ugotovitvah so prikazana tako absolutna števila kot odstotki. ž
Pri primerjavah sprememb deležev se uporablja izraz odstotne točke.
Med lokalne oziroma neodvisne liste so uvrščene vse kandidatne liste, ki niso kandidirale pod imenom parlamentarne politične stranke.
Analiza obravnava zastopanost žensk po lokalnih volitvah leta 2022 ter sestavo občinskih organov in zastopanost žensk na vodstvenih položajih v mandatu 2022–2026.
4 Županje in župani
4. 1 Kandidatke in kandidati za župansko funkcijo
Analiza lokalnih volitev 2022 kaže, da so bile ženske izrazito podzastopane že med kandidatkami in kandidati za župana oziroma županjo. Med 618 kandidatkami in kandidati je bilo 108 žensk (17,5 %) in 510 moških (82,5 %).
4. 2 Izvoljene županje in župani
Po volitvah se je delež žensk še dodatno zmanjšal. Izvoljenih je bilo 29 županj in 183 županov.
Županje predstavljajo 13,68 % vseh izvoljenih županov in županj, župani pa 86,32 %. Delež izvoljenih županj ostaja nizek, kar kaže na vztrajno spolno neuravnoteženost pri dostopu do najvišje politične funkcije na lokalni ravni. Ženske tako ostajajo izrazito podzastopane pri vodenju slovenskih občin.
Seznam občin z županjo: Cirkulane, Črenšovci, Črna na Koroškem, Destrnik, Divača, Domžale, Grad,
Gornja Radgona, Hrpelje-Kozina, Kostel, Kozje, Kranjska Gora, Kungota, Ljutomer, Lukovica,
Metlika, Muta, Odranci, Osilnica, Poljčane, Ptuj, Rečica ob Savinji, Ruše, Selnica ob Dravi, Semič,
Solčava, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Trebnje, Vransko.
4. 3 Volilna uspešnost kandidatk in kandidatov
Volilna uspešnost predstavlja delež kandidatk oziroma kandidatov, ki so bili na volitvah tudi izvoljeni. Med 108 kandidatkami za županjo jih je bilo izvoljenih 29, kar pomeni 26,9-odstotno volilno uspešnost kandidatk. Med 510 kandidati za župana jih je bilo izvoljenih 183, kar pomeni 35,9-odstotno volilno uspešnost kandidatov.
4. 4 Županje v mestnih in nemestnih občinah
Analiza lokalnih volitev leta 2022 kaže, da so bile županje redkeje zastopane v mestnih občinah kot v nemestnih občinah. Med 12 mestnimi občinami je bila leta 2022 izvoljena le ena županja, kar predstavlja 8,3 % vseh mestnih občin. V preostalih enajstih mestnih občinah je bil za župana izvoljen moški. Med 200 nemestnimi občinami je bilo izvoljenih 28 županj, kar predstavlja 14,0 % vseh nemestnih občin. Županje so tako predstavljale 13,7 % vseh 212 županj in županov, pri čemer je bila ena od 29 županj izvoljena v mestni občini. Mestne občine so med politično, upravno in gospodarsko pomembnejšimi središči v Sloveniji, zato je podatek o le eni izvoljeni županji posebej pomemben, saj kaže na izrazito podzastopanost žensk tudi v večjih urbanih središčih.
4. 5 Regionalne razlike v zastopanosti županj
Analiza lokalnih volitev 2022 kaže, da med slovenskimi statističnimi regijami obstajajo precejšnje razlike v zastopanosti žensk na županskih funkcijah. Po absolutnem številu izvoljenih županj je izstopala Podravska regija, kjer je bilo med 41 občinami izvoljenih 8 županj, kar predstavlja 19,5 % vseh županov in županj v regiji. Po deležu izvoljenih županj pa je bila najuspešnejša Obalno-kraška regija, kjer sta bili med 8 občinami izvoljeni 2 županji, kar predstavlja 25,0 %. Sledila je Jugovzhodna Slovenija s 5 županjami med 21 občinami (23,8 %) ter Pomurska regija s 5 županjami med 27 občinami (18,5 %). V Koroški regiji sta bili med 12 občinami izvoljeni 2 županji (16,7 %), v Savinjski regiji 4 županje med 31 občinami (12,9 %), v Osrednjeslovenski regiji 2 županji med 25 občinami (8,0 %), medtem ko je bila v Gorenjski regiji izvoljena 1 županja med 18 občinami (5,6 %). V Goriški, Posavski, Primorsko-notranjski in Zasavski regiji leta 2022 ni bila izvoljena nobena županja.
4. 6 Velikost občine in zastopanost županj
Analiza kaže na povezavo med velikostjo občine in zastopanostjo županj. Delež županj je najvišji v najmanjših občinah in se z naraščanjem velikosti občine praviloma zmanjšuje. V občinah z do 3.000 prebivalci je bilo izvoljenih 11 županj od skupno 57 občin (19,3 %), v občinah s 3.001 do 5.000 prebivalci 8 županj od 41 občin (19,5 %), v občinah s 5.001 do 10.000 prebivalci pa 6 županj od 60 občin (10,0 %).
V občinah z 10.001 do 20.000 prebivalci sta bili izvoljeni 2 županji od 36 občin (5,6 %),
medtem ko sta bili v skupini največjih občin z več kot 20.000 prebivalci izvoljeni 2 županji od 18 občin (11,1 %).
Podatki kažejo, da je zastopanost županj najvišja v manjših občinah, medtem ko je v srednje
velikih občinah praviloma nižja. 25 od 29 izvoljenih županj (86,2 %) vodi občine z manj kot 10.000 prebivalci, medtem ko sta bili med občinami z 10.001 do 20.000 prebivalci izvoljeni 2 županji, prav tako pa sta bili 2 županji izvoljeni med največjimi občinami z več kot 20.000 prebivalci.
5 Podžupanje in podžupani
5. 1 Zastopanost žensk med podžupanjami
Podžupani in podžupanje niso neposredno izvoljeni na lokalnih volitvah. Gre za politične funkcije po volitvah, saj podžupana oziroma podžupanjo izmed članov občinskega sveta imenuje župan oziroma županja.
Analiza zastopanosti žensk na podžupanskih funkcijah kaže, da so ženske tudi po lokalnih
volitvah bistveno manj zastopane kot moški. Med 285 podžupanskimi funkcijami v slovenskih občinah je bilo 70 podžupanj in 215 podžupanov. Ženske tako predstavljajo 24,6 % vseh podžupanskih funkcij, moški pa 75,4 %.
5. 2 Občine brez podžupanj
Dodatno analiza kaže, da kar 142 od 212 slovenskih občin (67,0 %) nima niti ene podžupanje, medtem ko ima le 70 občin (33,0 %) vsaj eno podžupanjo. Podatki kažejo, da so ženske na podžupanskih funkcijah še vedno izrazito podzastopane. Skoraj dve tretjini slovenskih občin nimata niti ene podžupanje, ženske pa predstavljajo manj kot četrtino vseh podžupanskih funkcij.
6 Svetnice in svetniki
Analiza lokalnih volitev 2022 kaže, da so ženske predstavljale skoraj polovico vseh kandidatk in kandidatov za občinske svete, vendar se ta uravnotežena zastopanost ni v celoti prenesla v končno sestavo občinskih svetov. Ženske so predstavljale 48 % vseh kandidatk in kandidatov, med izvoljenimi članicami in člani občinskih svetov pa le 39 %. Delež žensk se je po volitvah zmanjšal za 9 odstotnih točk, kar kaže, da skoraj uravnotežena zastopanost med kandidatkami in kandidati še ne zagotavlja tudi uravnotežene zastopanosti med izvoljenimi svetnicami in svetniki.
Po drugi strani so moški predstavljali 52 % vseh kandidatk in kandidatov, med izvoljenimi svetniki pa njihov delež naraste na 61 %. To pomeni, da so bili moški kandidati v povprečju uspešnejši od žensk pri izvolitvi v občinske svete.
7 Direktorice in direktorji občinskih uprav
Med 202 občinama, za katere je bil podatek na voljo, je bilo 139 direktoric in 63 direktorjev občinskih uprav. Ženske so tako predstavljale 68,8 % vseh vodij občinskih uprav.
Posebej zanimiv je podatek, da so ženske na vodstvenih položajih v občinski upravi bistveno bolje zastopane kot na neposredno voljenih političnih funkcijah.
Medtem ko ženske predstavljajo 68,8 % direktoric in direktorjev občinskih uprav, njihov delež znaša 39,0 % med svetnicami in svetniki, 24,6 % med podžupanjami in podžupani in le 13,68 % med županjami in župani.
Podatki kažejo, da so ženske na vodstvenih položajih v občinski upravi bistveno bolje zastopane kot na neposredno voljenih funkcijah. Pri tem gre za funkcije, na katere župani oziroma županje imenujejo in jih lahko tudi razrešujejo, medtem ko je dostop do neposredno voljenih političnih funkcij odvisen od kandidiranja in volilnega izida.
8 Politične stranke in zastopanost žensk
Analiza zastopanosti žensk po političnih strankah kaže, da med strankami obstajajo razlike tako pri kandidiranju kot pri izvolitvi žensk. Razlike so posebej izrazite pri izvolitvi v občinske svete in pri uspešnosti kandidatk za županske funkcije.
8. 1 Kandidatke in izvoljene svetnice po političnih strankah
Analiza deležev kandidatk in izvoljenih svetnic kaže, da so bile razlike med analiziranimi parlamentarnimi strankami pri kandidiranju žensk razmeroma majhne, bistveno večje pa pri njihovi izvolitvi v občinske svete. Najvišji delež kandidatk sta imeli Gibanje Svoboda (50,3 %) in Levica (49,8 %), najnižjega pa SDS (45,8 %). Najvišji delež izvoljenih svetnic sta imeli Gibanje Svoboda (47,1 %) in Levica (46,2 %), najnižjega pa NSi (32,3 %). Največji razkorak med deležem kandidatk in deležem izvoljenih svetnic je imela NSi, kjer je bil delež izvoljenih žensk za 16,5 odstotnih točk nižji od njihovega deleža med kandidatkami.
8. 2 Kandidatke za županjo in izvoljene županje po političnih strankah
Analiza kandidatur in izvolitev za župansko funkcijo kaže, da večje število kandidatk samo po sebi ne pomeni tudi večjega števila izvoljenih županj. Med analiziranimi parlamentarnimi strankami je imelo največ kandidatk za županjo Gibanje Svoboda (19), sledili sta SD (12) in SDS (8). Kljub temu je bila izmed kandidatk Gibanja Svoboda izvoljena le ena županja. Najvišjo uspešnost kandidatk sta dosegli NSi in SLS, kjer je bila izvoljena približno tretjina kandidatk. Levica je imela dve kandidatki, vendar nobena ni bila izvoljena.
8. 3 Lokalne in neodvisne liste kot pomembna pot žensk do županske funkcije
Analiza kandidatur in izvolitev za županske funkcije kaže, da so bile lokalne oziroma neodvisne kandidature za ženske pomembna pot do županske funkcije, saj je bil delež izvoljenih županj na teh kandidaturah bistveno višji od njihovega deleža med kandidatkami.
Med 108 kandidatkami za županjo jih je 45 (41,7 %) kandidiralo na lokalnih oziroma neodvisnih kandidaturah, 63 (58,3 %) pa prek parlamentarnih strank. Med izvoljenimi županjami je bil vzorec bistveno drugačen: kar 23 od 29 županj (79,3 %) je bilo izvoljenih na lokalnih oziroma neodvisnih kandidaturah, 6 (20,7 %) pa prek parlamentarnih strank.
Podatki kažejo, da so bile lokalne oziroma neodvisne kandidature za ženske pomembna in uspešna pot do županske funkcije. Predstavljale so 41,7 % vseh kandidatur žensk, hkrati pa je bilo na njih izvoljenih kar 79,3 % vseh županj. Pri moških je bila razlika med deležem kandidatov in deležem izvoljenih manjša (56,2 % proti 67,8 %). To kaže, da so bile lokalne oziroma neodvisne kandidature za ženske bistveno uspešnejši način kandidiranja za župansko funkcijo kot kandidature prek parlamentarnih strank.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Metodološka opomba:
Pri analizi kandidatur za županske funkcije so bile kandidature razvrščene v dve skupini: kandidature prek parlamentarnih strank ter lokalne oziroma neodvisne kandidature. Med kandidature prek parlamentarnih strank so bile uvrščene kandidature s podporo parlamentarnih političnih strank (GS, SD, SDS, NSi, Levica in SLS) ter njihovih medsebojnih koalicij. V to skupino so bile vključene tako samostojne kandidature posameznih parlamentarnih strank kot tudi skupne kandidature dveh ali več parlamentarnih strank.
Med lokalne oziroma neodvisne liste so uvrščene vse kandidatne liste, ki niso kandidirale pod imenom parlamentarne politične stranke.
Kadar je kandidat oziroma kandidatka nastopal oziroma nastopala pod imenom lokalne liste, je bila kandidatura uvrščena med lokalne oziroma neodvisne kandidature tudi v primerih, ko je bila pri kandidaturi navedena podpora parlamentarne politične stranke.
Razvrstitev zato temelji na formalnem tipu kandidature oziroma predlagatelju kandidature in ne na osebni politični pripadnosti posameznega kandidata ali kandidatke. Takšna razvrstitev omogoča primerjavo uspešnosti kandidatur glede na način njihovega formalnega nastopa na lokalnih volitvah.
9 Občine brez žensk na vodilnih položajih
9. 1 Občine brez županje in podžupanje
Analiza lokalne samouprave po lokalnih volitvah leta 2022 kaže, da je zastopanost žensk na
najvišjih političnih funkcijah v številnih občinah še vedno zelo nizka. V 128 od 212 slovenskih
občin (60,4 %) ni niti županje niti podžupanje. To pomeni, da v več kot treh petinah slovenskih
občin niti županske niti podžupanske funkcije ne zaseda ženska. Nasprotno pa ima 84 občin
(39,6 %) vsaj eno žensko na funkciji županje ali podžupanje. Podatek kaže, da ženske kljub
postopnemu povečevanju politične participacije še vedno ostajajo izrazito podzastopane na
izvršilnih funkcijah lokalne oblasti. Odsotnost žensk na obeh ključnih političnih položajih je
posebej problematična z vidika zastopanosti različnih interesov in vključevanja žensk v procese
lokalnega odločanja.
9. 2 Občine brez žensk na vodilnih položajih
Analiza lokalne samouprave po lokalnih volitvah leta 2022 kaže, da je v določenem številu
slovenskih občin zastopanost žensk na vodstvenih položajih popolnoma odsotna. V 33 od 212
občin (15,6 %) ni županje, podžupanje ali direktorice občinske uprave. Tako v približno vsaki
šesti občini vse tri ključne vodstvene funkcije lokalne oblasti zasedajo moški, kar kaže na
izrazito spolno neuravnoteženo zastopanost na najvišjih ravneh lokalnega odločanja.
10 Ključne ugotovitve analize lokalnih volitev 2022
Analiza lokalnih volitev 2022 in zastopanosti žensk na političnih ter vodstvenih položajih v
mandatu 2022–2026 kaže, da politična moč na lokalni ravni ostaja izrazito neenakomerno
porazdeljena med spoloma. Čeprav so ženske med kandidatkami in kandidati za občinske svete
dosegle skoraj uravnoteženo zastopanost, njihov delež praviloma upada z naraščanjem politične
moči in vpliva funkcije.
Ženske so predstavljale 48 % vseh kandidatk in kandidatov za občinske svete, med izvoljenimi
članicami občinskih svetov pa 39 %, kar pomeni zmanjšanje za 9 odstotnih točk.
Med 618 kandidatkami in kandidati za župansko funkcijo je bilo 108 kandidatk (17,5 %) in 510 kandidatov (82,5 %). Po volitvah je bilo izvoljenih 29 županj (13,7 %) in 183 županov (86,3 %), kar kaže, da so bile ženske podzastopane že pri kandidiranju, njihov delež pa se je po volitvah dodatno zmanjšal.
Volilna uspešnost kandidatk za županjo je znašala 26,9 %, medtem ko je bila uspešnost kandidatov
35,9 %, kar kaže na manjšo verjetnost izvolitve žensk na najvišjo lokalno politično funkcijo.
Med 12 mestnimi občinami je bila leta 2022 izvoljena le ena županja (8,3 %), kar kaže na posebej nizko zastopanost žensk v politično in gospodarsko najvplivnejših lokalnih skupnostih.
Med statističnimi regijami obstajajo izrazite razlike v zastopanosti žensk na županskih funkcijah. Najvišje deleže županj so imele Obalno-kraška, Jugovzhodna Slovenija in Podravska regija, medtem ko v nekaterih regijah leta 2022 ni bila izvoljena nobena županja.
Delež županj je praviloma višji v manjših občinah. Kar 25 od 29 županj (86,2 %) vodi občine z manj kot 10.000 prebivalci.
Med 285 podžupanskimi funkcijami je bilo 70 podžupanj (24,6 %) in 215 podžupanov (75,4 %). Kar 142 od 212 občin (67,0 %) nima niti ene podžupanje.
Med 202 občinama, za katere je bil podatek dostopen, je bilo 139 direktoric in 63 direktorjev občinskih uprav, kar pomeni, da ženske predstavljajo 68,8 % vseh vodij občinskih uprav. To je bistveno višji delež kot pri neposredno voljenih političnih funkcijah.
Posebej izrazit kontrast se kaže med političnimi in upravnimi funkcijami. Delež žensk znaša 68,8 % med direktoricami občinskih uprav, 39,0 % med svetnicami, 24,6 % med podžupanjami in le 13,7 % med županjami. Podatki kažejo, da so ženske bistveno bolje zastopane na imenovanih vodstvenih položajih v občinski upravi kot na neposredno voljenih političnih funkcijah.
Lokalne in neodvisne kandidature predstavljajo pomembno pot žensk do županske funkcije. Med 108 kandidatkami za županjo jih je 45 (41,7 %) kandidiralo na lokalnih oziroma neodvisnih kandidaturah, med izvoljenimi županjami pa je bilo na tak način izvoljenih 23 od 29 županj (79,3 %).
Analiza kaže tudi na izrazito neenakost pri zastopanosti žensk na najvišjih položajih lokalne oblasti. V 128 od 212 slovenskih občin (60,4 %) ni niti županje niti podžupanje. Poleg tega je v 33 občinah (15,6 %) odsotna županja, podžupanja in direktorica občinske uprave, kar pomeni, da na nobenem od treh ključnih vodstvenih položajev lokalne oblasti ni ženske.
11 Zaključek
Analiza lokalnih volitev in imenovanj po volitvah leta 2022 kaže, da ženske kljub formalno enakim možnostim kandidiranja ostajajo izrazito podzastopane na najvišjih neposredno voljenih položajih lokalne samouprave. Njihov delež se od skoraj uravnotežene zastopanosti med kandidatkami in kandidati za občinske svete zmanjšuje na 39,0 % med izvoljenimi svetnicami, 24,6 % med podžupanjami in 13,7 % med županjami. Hkrati ženske predstavljajo 68,8 % vodij občinskih uprav, kar kaže na izrazit kontrast med imenovanimi strokovnoupravnimi in neposredno voljenimi političnimi funkcijami. Ugotovitve kažejo, da formalna enakost možnosti političnega udejstvovanja sama po sebi še ne zagotavlja uravnotežene zastopanosti spolov na najvišjih ravneh lokalnega odločanja. Za izboljšanje položaja žensk zato niso pomembni le ukrepi za povečanje njihovega kandidiranja, temveč tudi ukrepi, ki vplivajo na njihovo izvolitev in dostop do najvišjih političnih funkcij ter s tem krepitev uravnotežene
zastopanosti obeh spolov v procesih lokalnega odločanja.
12 Viri
1. Državna volilna komisija Republike Slovenije (2022). Lokalne volitve 2022: kandidature in volilni izidi. Dostopno na URL: https://www.dvk-rs.si
2. Državna volilna komisija Republike Slovenije (2022). Rezultati lokalnih volitev 2022 po občinah. Dostopno na URL: https://volitve.dvk-rs.si
3. Statistični urad Republike Slovenije (SURS). Podatki o občinah, prebivalstvu in statističnih regijah. Dostopno na URL: https://www.stat.si
4. Združenje mestnih občin Slovenije. Seznam mestnih občin v Republiki Sloveniji. Dostopno na URL: https://www.zmos.si
5. Zakon o lokalni samoupravi (ZLS). Dostopno na URL: https://pisrs.si
6. Zakon o lokalnih volitvah (ZLV). Dostopno na URL: https://pisrs.si
7. Uradne spletne strani slovenskih občin. Podatki o podžupanjah in podžupanih posameznih občin, stanje avgust 2026.
8. Uradne spletne strani slovenskih občin. Podatki o direktoricah in direktorjih občinskih uprav, stanje avgust 2026.
9. Lastni izračuni in obdelava podatkov na podlagi javno dostopnih podatkov Državne volilne komisije, Statističnega urada Republike Slovenije in spletnih strani občin.
Komentarji
Objavite komentar