TRUMP IZGUBLJA VOJNO Z IRANOM

  - Uroš Lipušček -

Ameriški predsednik Donald Trump ni edini neuravnovešeni, agresivni oziroma blazni politik v svetovni zgodovini. Razlika med njim in ostalimi tovrstnimi tirani v zgodovini je v dejstvu, da Trump lahko z atomskim orožjem uniči civilizacijo, v najnovejšem primeru več kot 2500 let staro perzijsko civilizacijo. 

Dvotedensko premirje, ki ga je Trump razglasil v torek zvečer, le dve uri pred iztekom ultimata, je vzdržalo le nekaj ur. Izrael je izvedel celo doslej najhujše bombardiranje središča Bejruta doslej. Iran, ki vztraja da mora premirje veljati za vse ali  za nikogar, je ponovno zaprl Hormuško ožino. Več kot krhko premirje je bilo doseženo s pomočjo pakistanske diplomacije, za katero naj bi stala Kitajska. Slednja si prizadeva s tiho diplomatsko akcijo, stran od oči javnosti, končati to vojno, ki utegne zelo prizadeti tudi njene gospodarske interese. Iz območja Perzijskega zaliva in Irana namreč uvaža skoraj polovico potrebne nafte.

Premirje je zgolj začasno, saj Iran ni sprejel ameriškega načrta v 15 točkah, ki bi pomenil njegovo popolno kapitulacijo, v Washingtonu pa so dvoumni, po eni strani naj bi pristali na iranske pogoje, uradno pa jih zavračajo. Trump, za katerega vse več Američanov dvomi, ali je zaradi demence in neuravnovešenosti še opravilno sposoben, je nastopil v slogu teorije norca (angl. madman theory), ki jo je pred mnogimi leti, proti koncu vietnamske vojne, patentiral predsednik Richard Nixon. Bistvo politike, ki temelji na tej teoriji, je ustvariti situacijo, v kateri ni mogoče sklepati, kaj bo storil neuravnovešeni nasprotnik.

Trump je v preteklosti že nastopil v tej vlogi. Ko je na koncu prvega Trumpovega mandata zaradi njegovih agresivnih izjav izgledalo, da utegnejo ZDA v skrajnem primeru napasti Kitajsko, je takratni načelnik združenega štaba, general Mark Milley, po telefonu zagotovil načelniku kitajskega generalnega štaba, da se to ne bo zgodilo. Takratni vrh ameriške vojske je Trumpu povedal, da bi takšen ukaz izpolnil samo v primeru, če bi ga  odobril kongres. Veliko vprašanje je, kako bi  v najnovejšem primeru reagirali novi poveljniki ameriške vojske. Trump in sekretar za  vojno (uradno za obrambo) sta namreč pred nekaj dnevi zamenjala vrsto vodilnih generalov, verjetno zato, ker so nasprotovali kopenski ofenzivi ameriške vojske proti Iranu in na njihovo mesto imenovala lojalne ljudi.

Člani ameriškega kongresa, razen nekaj izjem, ki jih je mogoče prešteti na prste, povsem pasivno spremljajo  Trumpove grožnje, na primer da bo v eni noči »izbrisal« iransko civilizacijo, kar je  poziv na genocid, kot ga še ni bilo. ZDA se pod njegovim vodstvom vse bolj spreminjajo v avtokracijo, v kateri ne veljata več niti ustava niti mednarodno pravo. Napadi ameriškega in izraelskega letalstva na civiliste in civilno infrastrukturo, bolnišnice, šole, univerze itd., sodijo med vojne zločine najhujše vrste.

Trump je zadal uničujoč udarec dosežkom najpomembnejšega ameriškega predsednika v moderni zgodovini, Franklina D. Roosevelta, ki je bil glavni avtor povojnega mednarodnega ustroja z OZN v njegovem  jedru. ZDA so pod Trumpom postale čista imperialistična sila, ki skupaj z Izraelom ogroža svetovni mir. Iran, ki se je odločno uprl tej politiki, je po drugi strani nenadejano postal najpomembnejša regionalna sila na območju Bližnjega vzhoda. Ameriški poraz v Iranu bo imel hujše posledice kot poraz v Vietnamski vojni ali v Afganistanu.

Posledica te vojne bodo pospešen upad ameriške globalne vojaške moči in navzočnosti na območju Perzijskega zaliva ter upad ameriške finančne moči, če države s tega območja ne bodo več prodajale nafte izključno v dolarjih, ampak tudi v drugih valutah, predvsem v kitajskih juanih. Tako imenovani petrodolarji so namreč pomemben vir financiranja ameriških proračunskih primanjkljajev, ki se bližajo astronomski višini skoraj 40 tisoč milijard dolarjev.

Negativni globalni finančni vidiki te vojne za ZDA so postali  za Trumpa verjetno poglavitni vzrok za stopnjevanje vojne,  še bolj kot podpora ustanovitvi Velikega Izraela. Tako imenovani Epsteinovi dosjeji, ki Trumpa hudo bremenijo zaradi številnih spolnih napadov, so še dodatni razlog za sedanjo najhujšo mednarodno krizo po tako imenovani kubanski krizi leta 1962. Zaradi vojne, ki lahko ogrozi celo obstoj civilizacije, se o tej aferi, ki bi lahko Trumpa pripeljala v zapor, praktično ne govori več.

Odziv svetovne javnosti na agresijo na Iran je mlačen. Ameriška javnost, ki jo politiki zelo malo upoštevajo, je proti vojni (podpira jo samo 7 odstotkov vprašanih Američanov), vodilne politike EU, ki pravijo, da to ni njihova vojna, pa očitno  razen španskega premiera Sancheza, zanima predvsem nafta oziroma svoboda plovbe skozi Hormuški preliv. Škandaloznost, brez primere.

Tudi Moskva in Peking stojita vsaj javno bolj ali manj ob strani te vojne. Neuradno naj bi Iranu sicer pomagali z obveščevalnimi podatki in določeno vojaško tehnologijo. Države skupine BRICS zaradi nasprotovanja Indije, ki sedi na dveh stolih, kot skupina niso uspele obsoditi napada na Iran.

Da so bili stari Perzijci utemeljitelji algebre, se kaže tudi v tem, da je iransko vodstvo izvedlo vrsto strateških potez, ki spreminjajo globalne odnose. Načrt uničenja islamske republike Iran je padel v vodo. Po vojni  bo Iran brez dvoma zadržal nadzor nad plovbo skozi Hormuški zaliv. Uvedba tarife v višini 2 milijona dolarjev plačljive v kitajskih juanih za plovbo vsakega tankerja skozi ožino bo Iranu (in Omanu) v desetih letih prinesla več kot tisoč milijard dolarjev. Verjetno je samo vprašanje nekaj mesecev, da bo Iran izdelal  jedrsko orožje. Vprašanje je kako bo Izrael, ki  strateško vse bolj slabi, reagiral na to dejstvo. Bo posegel po atomskem orožju?

Ker tako iranska kot ameriška stran razglašata zmago se bo vojna v kateri Trump doslej ni dosegel niti enega strateškega cilja, zelo verjetno nadaljevala. Obstaja nevarnost, da se omenjeni spopad, tako kot nekoč vojna v Koreji, ne bo končal z mirovnim sporazumom ampak samo s premirjem in z najhujšo gospodarsko recesijo  po drugi svetovni vojni.