EVROPA NA RAZPOTJU NOVE GEOPOLITIČNE DOBE

- Uroš Lipušček - 

»Starega sveta ni več; živimo v novi geopolitični eri.«  Omenjena izjava ameriškega državnega sekretarja na nedavni varnostni konferenci v Münchnu potrjuje, da je mednarodni sistem, vzpostavljen po drugi svetovni vojni, dokončno razpadel. Evropa oziroma EU, ki je svojo varnost gradila na podrejanju ZDA v zameno za varnostne garancije, se je znašla na stranskem tiru.

Rubio je bil v letošnjem govoru do Evrope spravljiv in je poudaril, da so ZDA »otrok Evrope«, vendar je sodelovanje pogojeval. Dejstvo, da ni nastopil tako robato kot leto prej podpredsednik Vance, ki je napovedal strateški prelom z Evropo, še ne pomeni, da so v Washingtonu opustili negativna stališča in predsodke do Evrope, zapisane v novi ameriški strateški doktrini, po kateri evropska civilizacija izginja. Spremenili so le taktiko.

V svojem govoru je Rubio v bistvu pozval k obnovi ameriškega imperija, v katerem bi EU še naprej igrala podrejeno vlogo. Z nostalgijo je omenjal propad nekdanjih imperijev in dekolonizacijo označil kot komunistično zaroto. Več povojnih ameriških predsednikov je v določenih obdobjih hladne vojne nasprotovalo ali zaviralo procese dekolonizacije, zlasti kadar so ti ogrožali ameriške geopolitične interese. Ameriška politika je bila pogosto ambivalentna: uradno je podpirala pravico narodov do samoodločbe, v praksi pa je včasih podpirala kolonialne sile, na primer Salazarjevo Portugalsko v boju proti osvobodilnim gibanjem v njenih afriških kolonijah.

ZDA bodo pod Trumpom očitno znova dale prednost geopolitičnim interesom v prizadevanjih za novo globalno razdelitev vplivnih območij. V skladu s to doktrino naj bi prevzele popolno prevlado na zahodni polobli, kar potrjujejo pritisk na Venezuelo, nova blokada Kube ter grožnje Mehiki, Braziliji in drugim državam južne Amerike , grožnje Kanadi in napoved zasedbe Grenlandije.  Rubio je med vrsticami napovedal obnovo zahodnega globalnega imperija oziroma Pax Americana in povabil evropske zaveznike, naj se  jim pridružijo.

Takšne izjave pomenijo neformalno napoved vojne multipolarnosti, načelu suverene enakosti držav in doslej veljavnim načelom mednarodnega prava. Trump namerava, z drugimi besedami, vzpostaviti neoimperialistični globalni ustroj in utrditi zahodno globalno prevlado. Rubio ni  pojasnil, kako naj bi ZDA to uresničile. Njegova izjava na konferenci, da se ne smemo bati vojne je bila zelo povedna in odkritosrčna.

V tako imenovanem zahodnem svetu živi le približno 12 odstotkov svetovnega prebivalstva, preostalih 88 odstotkov pa v državah svetovnega juga. Ankete javnega mnenja kažejo, da so prebivalci zahodnih držav vse bolj pesimistični glede prihodnosti, medtem ko so prebivalci svetovnega juga, zlasti v Afriki, bolj optimistični. Manjšina človeštva ne bo mogla v nedogled vladati svetu. 

Države  svetovnega juga posebej skupine BRICS neoimperialnih namer predsednika Trumpa, brez dvoma ne bodo sprejele križem rok. Kitajski zunanji minister Wang Yi je na konferenci Evropi ponudil roko in poudaril, da Kitajska in EU nista rivala, temveč partnerici. Se bodo evropski državniki naposled odločili za sodelovanje in zavrnili zahteve Trumpove administracije za  izolacijo  Kitajske? Hodijo po tanki žici razpeti med Washingtonom in Pekingom.

Navzoči evropski voditelji so priznali, da Evropa ne more več preprosto slediti starim predpostavkam o varnosti in svobodi pod ameriškim dežnikom, ki so veljale v času »transatlantskega konsenza«. Francoski predsednik Emmanuel Macron je Evropo pozval, naj ne bo podrejeni sopotnik, temveč aktiven geopolitični subjekt, ki mora okrepiti svojo vojaško in politično avtonomijo. Nemški kancler Friedrich Merz, vodilni predstavnik trše militaristične struje v EU, pa je poudaril, da ZDA niso več dovolj močne in stabilne, da bi lahko delovale povsem samostojno.

Konferenca je razkrila globoke strukturne napetosti med Evropo in ZDA: kako ravnati z Rusijo, kako končati vojno v Ukrajini ter kako se odzvati na Trumpovo protekcionistično politiko visokih uvoznih carin – tudi za zavezniške države. Izjava kanclerja Merza, da bi se morala pogajanja z Rusijo začeti šele, ko bo ta gospodarsko oslabljena, ter njegova napoved, da bo Nemčija zgradila najmočnejšo vojsko v Evropi, kažeta, da vojne v Ukrajini še ne bo kmalu konec. Tudi morebiten vojaški spopad z Rusijo, ki ga spodbujajo nekatere neodgovorne izjave zahodnih  generalov, na primer o uničenju Kaliningrada v prvih 24 urah spopada, spodbujajo vojno histerijo.

Po drugi strani se več držav EU zavzema za začetek pogajanj z Moskvo. Pobudi, ki sta jo sprožila francoski predsednik Macron in italijanska premierka Meloni, podpirajo tudi vlade Madžarske, Slovaške in Češke, pridružil pa se ji je tudi slovenski premier Golob z izjavo, da je skrajni čas za začetek pogajanj z Moskvo.

Obenem se vodstvo EU pripravlja na nadaljnjo federalizacijo unije oziroma odpravo načela soglasja pri sprejemanju najpomembnejših odločitev. Če bi bile takšne spremembe sprejete, bi EU  izgubila  svoj demokratični značaj, saj bi o ključnih vprašanjih odločalo le nekaj največjih držav.

Pred nami so usodni časi tudi zato ker obstaja velika verjetnost izbruha nove hude globalne gospodarske in finančne krize zaradi razpadanja globalnega finančnega sistema, ki temelji na dolarju in vse večjem ameriškem državnem dolgu.