UROŠ LIPUŠČEK: ZAHTEVA ZA UMIK ANALIZE "RAZVIT SISTEM VPLIVA: INFORMACIJSKA MANIPULACIJA IN VMEŠAVANJE V SLOVENIJI" TER JAVNO OPRAVIČILO



Mag. Borutu Sajovicu, ministru za obrambo

Dr. Katji Geršak, direktorici Inštituta za obrambo, varnost in odpornost Trivelis

Zadeva: Zahteva za umik analize »Razvit sistem vpliva: informacijska manipulacija in vmešavanje v Sloveniji« ter javno opravičilo

Spoštovani,

v zvezi z analizo z naslovom Razvit sistem vpliva: informacijska manipulacija in vmešavanje v Sloveniji, podpisani podajamo naslednje zahteve:

  1. Zahtevamo takojšen umik navedene analize.
  2. Zahtevamo javno opravičilo dr. Urošu Lipuščku zaradi neutemeljenih navedb, zapisanih v analizi, in s tem povzročene škode.
  3. Zahtevamo, da Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije oziroma druga ministrstva, ki financirajo delovanje Inštituta za obrambo, varnost in odpornost Trivelis, zagotovijo, da bodo prihodnje analize tega inštituta pripravljene v skladu z uveljavljenimi metodološkimi standardi družboslovnega raziskovanja.

Utemeljitev

Omenjena študija o opredelitvi tujega manipuliranja in vmešavanja (FIMI) predstavlja izrazito enostranski politični pamflet, saj radikalno odstopa od temeljnih standardov družboslovnega raziskovanja.

Mirovni inštitut v razčlembi te »analize« med drugim ugotavlja, »da poročilo ne izpolnjuje ključnih raziskovalnih standardov, ki so potrebni za tako resne trditve. Med osrednjimi težavami so pomanjkljive reference, nejasno opisana metodologija, odsotnost primerjalnih podatkov ter preskoki v sklepanju – od opazovanih spletnih vzorcev do zaključkov o koordiniranem delovanju in tujem izvoru.« Ob tem želimo poudariti, da ne zanikamo obstoja tujih vplivov in dezinformacij v Sloveniji. Ravno zato je toliko pomembneje, da so raziskave metodološko utemeljene. Brez tega obstaja tveganje, da se lahko tudi legitimna politična kritika – denimo do EU ali Nata – neupravičeno interpretira kot del tujih vplivnih operacij, kar je za demokratično razpravo škodljivo, ugotavlja Mirovni inštitut. Podobno negativno mnenje o tej »analizi« ima tudi nestor slovenskega družboslovnega raziskovanja prof. Niko Toš.

Analiza inštituta Trivelis skuša na podlagi enega samega zapisa dr. Uroša Lipuščka na Facebooku (zasedanje parlamentarne skupščine Nata v Ljubljani, 14. oktobra 2025) prikazati njegov komentar kot del širše, organizirane ruske propagande. Omenjeno analizo so nekritično povzeli tudi nekateri vodilni slovenski mediji. Takšne obtožbe so izjemno resne in zahtevajo strogo metodološko utemeljitev.

Ključno vprašanje je, kje poteka meja med legitimno domačo politično kritiko in dejanskim tujim vmešavanjem v informacijski prostor. »Sporna« objava sodi v žanr političnega komentarja. Kritizira oboroževanje, vlogo Nata in EU ter opozarja na domnevne posledice za socialno državo. Takšna stališča niso nova in niso značilna zgolj za aktualni kontekst vojne v Ukrajini.

Osrednji argument poročila temelji na domnevnem vsebinskem ujemanju zapisa z narativi ruskih medijev. Takšna logika predstavlja nevarno poenostavljanje. Narativna podobnost sama po sebi še ne pomeni operativne povezanosti, česar avtorji analize niso dokazali niti poskušali dokazati. Če bi že podobnost stališč zadostovala za obtožbo tujega vpliva, bi politični pluralizem sam po sebi postal sumljiv, s tem pa tudi sam demokratični sistem. Poročilo s tem zanika tudi samo svobodo mišljenja in izražanja, dejstvo, da je človek razmišljujoče bitje, ki po presoji in tehtanju informacij in dokazov lahko pride do sklepov, ki so drugačni od »uradnih«. Državljana in posameznika s tem reducira na neosebnega, nerazmišljujočega, mehaničnega posrednika domnevno »tujih« (dez)informacij.

Avtorji poročila kot dodatni argument navajajo hitro in intenzivno širjenje objave ter aktivnost manjšega števila profilov. Takšni kazalniki so lahko relevantni v kontekstu informacijske konfrontacije med Rusijo in EU, vendar brez primerjave z drugimi objavami v istem časovnem obdobju ter brez širšega analitičnega okvira ostajajo na ravni insinuacij. Povečana angažiranost je v polariziranih razmerah lahko tudi posledica domače politične mobilizacije.

Povsem nejasno je tudi,  ali je bila omenjena analiza predmet recenzije,  ki je sicer obvezna za znanstvene analize. Najresnejša metodološka pomanjkljivost analize pa je odsotnost kakršnih koli neposrednih dokazov o vplivu tujega – konkretno ruskega – akterja. Takšne obtožbe brez dokazne podlage pomenijo nedopusten poseg v ugled posameznika in nevaren precedens za svobodo javne razprave. Lahko pa so tudi povod za sankcije s strani EU.  Demokracija ne razpade le zaradi tujega vmešavanja, temveč tudi takrat, ko začne dvomiti v lastno sposobnost prenašati legitimno kritiko.

Zato vztrajamo pri zgoraj navedenih zahtevah.

S spoštovanjem,

dr. Uroš Lipušček

Sopodpisniki:
dr. Igor Ž. Žagar
dr. Rastko Močnik
Violeta Tomić

 

V vednost:
dr. Robert Golob, predsednik Vlade Republike Slovenije

mag. Urška Klakočar Zupančič, predsednica Državnega zbora Republike Slovenije
Lena Grgurevič, predsednica Odbora za pravosodje
mag. Miroslav Gregorič, poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije

Slovenska tiskovna agencija

V Trzinu, 20. februarja 2026

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

POROČILO S TISKOVNE KONFERENCE O ZASTRAŠEVANJU IN SANKCIJAH EU PROTI KRITIČNEMU MIŠLJENJU IN SVOBODI IZRAŽANJA

RAZKRITJE VSEBINE STATUTA STRANKE MI, SOCIALISTI!

DRAGI MIHA [Pismo predsedniku stranke Mi, socialisti!]