UROŠ LIPUŠČEK: ZAHTEVA ZA UMIK ANALIZE "RAZVIT SISTEM VPLIVA: INFORMACIJSKA MANIPULACIJA IN VMEŠAVANJE V SLOVENIJI" TER JAVNO OPRAVIČILO
Dr. Katji Geršak, direktorici Inštituta za obrambo, varnost
in odpornost Trivelis
Zadeva: Zahteva za umik analize »Razvit sistem vpliva:
informacijska manipulacija in vmešavanje v Sloveniji« ter javno opravičilo
Spoštovani,
v zvezi z analizo z naslovom Razvit sistem vpliva:
informacijska manipulacija in vmešavanje v Sloveniji, podpisani podajamo
naslednje zahteve:
- Zahtevamo
takojšen umik navedene analize.
- Zahtevamo
javno opravičilo dr. Urošu Lipuščku zaradi neutemeljenih navedb, zapisanih
v analizi, in s tem povzročene škode.
- Zahtevamo, da Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije oziroma druga ministrstva, ki financirajo delovanje Inštituta za obrambo, varnost in odpornost Trivelis, zagotovijo, da bodo prihodnje analize tega inštituta pripravljene v skladu z uveljavljenimi metodološkimi standardi družboslovnega raziskovanja.
Utemeljitev
Omenjena študija o opredelitvi tujega manipuliranja in
vmešavanja (FIMI) predstavlja izrazito enostranski politični pamflet, saj
radikalno odstopa od temeljnih standardov družboslovnega raziskovanja.
Mirovni inštitut v razčlembi te »analize« med drugim
ugotavlja, »da poročilo ne izpolnjuje ključnih raziskovalnih standardov, ki so
potrebni za tako resne trditve. Med osrednjimi težavami so pomanjkljive
reference, nejasno opisana metodologija, odsotnost primerjalnih podatkov ter
preskoki v sklepanju – od opazovanih spletnih vzorcev do zaključkov o
koordiniranem delovanju in tujem izvoru.« Ob tem želimo poudariti, da ne
zanikamo obstoja tujih vplivov in dezinformacij v Sloveniji. Ravno zato je
toliko pomembneje, da so raziskave metodološko utemeljene. Brez tega obstaja
tveganje, da se lahko tudi legitimna politična kritika – denimo do EU ali Nata
– neupravičeno interpretira kot del tujih vplivnih operacij, kar je za
demokratično razpravo škodljivo, ugotavlja Mirovni inštitut. Podobno negativno
mnenje o tej »analizi« ima tudi nestor slovenskega družboslovnega raziskovanja
prof. Niko Toš.
Analiza inštituta Trivelis skuša na podlagi enega samega
zapisa dr. Uroša Lipuščka na Facebooku (zasedanje parlamentarne skupščine Nata
v Ljubljani, 14. oktobra 2025) prikazati njegov komentar kot del širše,
organizirane ruske propagande. Omenjeno analizo so nekritično povzeli tudi
nekateri vodilni slovenski mediji. Takšne obtožbe so izjemno resne in zahtevajo
strogo metodološko utemeljitev.
Ključno vprašanje je, kje poteka meja med legitimno domačo
politično kritiko in dejanskim tujim vmešavanjem v informacijski prostor.
»Sporna« objava sodi v žanr političnega komentarja. Kritizira oboroževanje,
vlogo Nata in EU ter opozarja na domnevne posledice za socialno državo. Takšna
stališča niso nova in niso značilna zgolj za aktualni kontekst vojne v
Ukrajini.
Osrednji argument poročila temelji na domnevnem vsebinskem
ujemanju zapisa z narativi ruskih medijev. Takšna logika predstavlja nevarno
poenostavljanje. Narativna podobnost sama po sebi še ne pomeni operativne
povezanosti, česar avtorji analize niso dokazali niti poskušali dokazati. Če bi
že podobnost stališč zadostovala za obtožbo tujega vpliva, bi politični
pluralizem sam po sebi postal sumljiv, s tem pa tudi sam demokratični sistem.
Poročilo s tem zanika tudi samo svobodo mišljenja in izražanja, dejstvo, da je
človek razmišljujoče bitje, ki po presoji in tehtanju informacij in dokazov
lahko pride do sklepov, ki so drugačni od »uradnih«. Državljana in posameznika
s tem reducira na neosebnega, nerazmišljujočega, mehaničnega posrednika
domnevno »tujih« (dez)informacij.
Avtorji poročila kot dodatni argument navajajo hitro in
intenzivno širjenje objave ter aktivnost manjšega števila profilov. Takšni
kazalniki so lahko relevantni v kontekstu informacijske konfrontacije med
Rusijo in EU, vendar brez primerjave z drugimi objavami v istem časovnem
obdobju ter brez širšega analitičnega okvira ostajajo na ravni insinuacij.
Povečana angažiranost je v polariziranih razmerah lahko tudi posledica domače
politične mobilizacije.
Povsem nejasno je tudi,
ali je bila omenjena analiza predmet recenzije, ki je sicer obvezna za znanstvene analize.
Najresnejša metodološka pomanjkljivost analize pa je odsotnost kakršnih koli
neposrednih dokazov o vplivu tujega – konkretno ruskega – akterja. Takšne
obtožbe brez dokazne podlage pomenijo nedopusten poseg v ugled posameznika in
nevaren precedens za svobodo javne razprave. Lahko pa so tudi povod za sankcije
s strani EU. Demokracija ne razpade le
zaradi tujega vmešavanja, temveč tudi takrat, ko začne dvomiti v lastno
sposobnost prenašati legitimno kritiko.
Zato vztrajamo pri zgoraj navedenih zahtevah.
S spoštovanjem,
dr. Uroš Lipušček
Sopodpisniki:
dr. Igor Ž. Žagar
dr. Rastko Močnik
Violeta Tomić
V vednost:
dr. Robert Golob, predsednik Vlade Republike Slovenije
mag. Urška Klakočar Zupančič, predsednica Državnega zbora
Republike Slovenije
Lena Grgurevič, predsednica Odbora za pravosodje
mag. Miroslav Gregorič, poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije
Slovenska tiskovna agencija
V Trzinu, 20. februarja 2026

Komentarji
Objavite komentar