PROTI DELEGITIMIZACIJI DRUGAČE MISLEČIH: OPOZORILO PRED POLITIČNO INSTRUMENTALIZACIJO VARNOSTI
- kolektiv Kritične fronte -
Izjava ob aktualnem dogajanju - politični instrumentalizaciji analize FIMI za delegitimacijo kritičnih glasov s strani Inštituta za obrambo, varnost in odpornost Trivelis - ter podpora kolegu Urošu Lipuščku
V zadnjem obdobju smo priča vse pogostejši rabi koncepta FIMI (tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja) kot interpretativnega okvira za razlago političnih nesoglasij, javnih kritik in družbenih napetosti. Analitično orodje, ki je bilo razvito za prepoznavanje dejanskih operacij tujega vplivanja, se v domačem prostoru vse pogosteje uporablja kot diskurzivna kategorija za delegitimizacijo kritičnih glasov. Takšen primer predstavlja poročilo inštituta Trivelis: Tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje v Sloveniji.
Kritična fronta nasprotuje politični instrumentalizaciji analize FIMI.
Opozarjanje na manipulativne tehnike je legitimno in nujno. Vendar pa avtomatično umeščanje določenih političnih stališč v okvir »potencialne informacijske operacije« ustvarja nevarno zamenjavo med analizo vpliva in diskreditacijo politične pozicije.
Ko se vsak narativ, ki delegitimizira institucije, kritizira EU ali NATO ali problematizira državno politiko, začne obravnavati kot potencialno »pranje informacij«, se briše meja med dejanskim tujim vplivom in notranjo politično kritiko.
»Tuj vpliv« je nevarno raztegljiv pojem. V globalno prepletenem prostoru so vsi diskurzi podvrženi zunanjim vplivom, zato selektivno označevanje zgolj nekaterih kot »tujih« razkriva ideološko pristranskost. Ko se politično stališče obravnava kot varnostna grožnja, se argumentov ne zavrača z argumenti, temveč z insinuacijo lojalnosti tujini. Tako pojem ne deluje več analitično, ampak disciplinarno kot sredstvo regulacije in utišanja legitimne kritike.
Demokracija temelji prav na možnosti radikalne, tudi neprijetne kritike institucij. Selektivna uporaba FIMI okvira lahko sama postane politično orožje. Če se koncept uporablja asimetrično – za označevanje izbranih, določenih in kritičnih ideoloških tokov, ne pa tudi drugih – se spremeni v mehanizem regulacije javnega prostora. Takšna regulacija lahko nehote reproducira to, kar naj bi preprečevala: zmanjševanje pluralnosti in zoževanje legitimnega diskurza.
Če vsako nezaupanje v institucije interpretiramo kot rezultat zunanje manipulacije, spregledamo dejstvo, da je del tega nezaupanja lahko posledica realnih političnih odločitev, socialnih neenakosti ali kriz upravljanja. S tem se odgovornost prestavlja navzven, notranji problemi pa depolitizirajo. Demokratična odpornost ne pomeni nadzora nad narativi, temveč krepitev javne presoje. Najboljša obramba pred manipulacijo ni suspenz kritike, temveč transparentnost, institucionalna kredibilnost, odprta razprava in, navsezadnje, sposobnost argumentirane polemike.
Kritična fronta zagovarja resno, strokovno in dosledno analizo informacijskih operacij. Vendar hkrati opozarja, da mora biti takšna analiza strogo ločena od politične instrumentalizacije. Demokracija ne postane močnejša z omejevanjem konflikta, temveč z njegovo artikulacijo. Zato je nujno vztrajati pri jasni razmejitvi med: tujim vplivanjem, notranjim političnim nesoglasjem in legitimno družbeno kritiko.
Obenem Kritična fronta izraža podporo kolegu Urošu Lipuščku, čigar pisanje oziroma javne objave so v omenjeni »analizi« posebej poudarjene, njihov avtor pa kriminaliziran. Anatemizirani Lipušček, ki je – mimogrede povedano – v tem času tudi očitno cenzuriran in izključen iz vseh osrednjih občil, namreč po svojem pogumu, vztrajnosti in razpiranju drugačnih pogledov docela ustreza naši politiki. Kakor je zdaj obravnavan Lipušček, tako se lahko kaj kmalu zgodi še komu izmed nas. Ugotavljamo, da »analitični« postopki Inštituta za obrambo, varnost in odpornost Trivelis niso zgolj napačni, neprimerni in enostranski, temveč so tudi zelo nevarni, saj prebivalstvu vsiljujejo en sam, edino zveličaven pogled na svet in ga s svojimi prijemi očitno pehajo v povsem nepotrebno agresivnost in vojno.

Komentarji
Objavite komentar