BLIŽAJO SE VOLITVE

- prof. dr. Milica Antić Gaber, profesorica za sociologijo kulture -

Bližajo se volitve v Državni zbor RS. Okoli mene je kar nekaj ljudi, ki me pred volitvami sprašujejo, kaj naj naredijo, koga naj volijo in kako naj ravnajo. Če je le mogoče, se odzovem s kakšno razlago, ki izhaja iz moje zaloge znanja in raziskav, ki sem jih v preteklosti opravila in jim morda lahko olajšajo prihodnje odločitve.

Tokrat o naslednjem. Pred kratkim mi je kolegica rekla, da razmišlja, da ne bi šla na volitve, ker ne vidi, koga bi sploh volila …

Moj razmislek o (ne)odhodu na volitve me opominja na nekaj dejstev:

1. Volilna pravica je pravica, ki ni padla z neba; še posebej to velja za ženske. Ta pravica je bila pridobljena po desetletjih trdih bojev. Zato se mi zdi, da jo zavreči zgolj zato, ker se nam zdi, da trenutno ni »prave« izbire, pomeni določeno nespoštovanje do tistih, ki so se zanjo borile, pa tudi nekorektnost do vseh, ki se danes v politiki vendarle trudijo delovati v skupno dobro. 

2. Res je, volilna pravica je (zgolj) pravica in ne dolžnost. A prav zaradi tega jo sama doživljam kot osebno odgovornost. Če jo imam, jo želim tudi uporabiti, a sama prav zaradi tega čutim osebno odgovornost, da jo tudi izkoristim – in to tako, da ima pozitiven učinek.

3. Zdi se mi tudi pomembno poudariti, da na volitve ne hodimo zgolj »simbolično«. Na volitve je treba svoj glas oddati korektno (tako, da bo tudi upoštevan). Jasno mora izhajati, kakšna je tvoja odločitev. Če bo na volilnem listku kaj načečkano, narisano ali kaj podobnega, ga volilna komisija ne bo upoštevala in tvojega glasu ne bo dobil nihče.

4. In ja – res se redko zgodi, da bi bila katera stranka ali kandidatka, kandidat popolnoma po naši meri. Sama gotovo nikoli ne glasujem s stoodstotnim navdušenjem. A to še ne pomeni, da ne glasujem. Izberem tisto možnost, ki mi je vrednotno najbližje in ima realne možnosti, da prestopi parlamentarni prag. 

Torej vprašanje ni: »iti ali ne iti na volitve«.

Pojdimo na volitve. Izkoristimo svojo pravico. Oddajmo glas tisti stranki, ki ti je najbližja in ima možnost sodelovati pri oblikovanju politike – v koaliciji tistih, ki zagovarjajo demokracijo, osebno svobodo in delujejo v skupno dobro. Sama se pri odločitvi vedno znova vprašam predvsem to, ali bo stranka znala pokazati solidarnost do šibkejših in ali se njena »skrb« ne bo končala tam, kjer se začne ozek interes njihove stranke.