Preskoči na glavno vsebino

VELIČASTEN UVOD V TOTALITARIZEM: ŠUTARJEV ZAKON

- Sanja Fidler, komunikologinja, petkova kolesarka -



2027. Okolica parlamenta je razglašena za varnostno tvegano območje. Tam berem Ustavo, kjer piše, da imam pravico izražati svoj protest. Ker robokop to razume kot upiranje uradni osebi, dobim po lansko leto sprejeti noveli zakona o javnem redu in miru 1200 evrov kazni. Na tem in še drugih protestih dobim še več takih kazni. Po Šutarjevem zakonu mi lahko vzamejo celo plačo več mesecev zapored. 


Kako veličasten uvod v totalitarizem! Bravo, čestitke, Robert Golob in Vlada Republike Slovenije. Še janšisti morda ne bi znali bolje. Bodo pa prav gotovo znali mnogo bolje izkoristiti vse čudovite potenciale vašega zakona kot vi sami. Čeprav razumem, da je janšizem prej bližnjica kot pa uvod v totalitarizem in da je vaše odpiranje vrat vanj prej posledica kratkovidnega taktiziranja in lovljenja glasov jeznih volivcev, pa bodo posledice tega zakona enake, kot če bi ga pisali janšisti. Zato nam lahko prihranite zagotavljanje, da se bo zakon vendar »uporabljal razumno«. Postali ste botri varnostno tveganih con in družbe nadzora sredi Ljubljane, danes na Metelkovi, jutri morda pred parlamentom, policijo, ki ste jo menda hoteli očistiti janšizma, pa ste opremili prav z orodji, ki jih je pogrešala vlada med 105 petkovimi protesti. Tistimi, ki so, ironično, prav vas pripeljali na oblast.


Sreča, da je Šutarjev zakon v ustavni presoji, ostane upanje, da bo ta norost zaustavljena. 

Pa opravičujem se za »zlorabo vaše dobrote«. 

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

RAZKRITJE VSEBINE STATUTA STRANKE MI, SOCIALISTI!  - Lucija Plavčak - EKSTREMNA KONCENTRACIJA MOČI V PREDSEDNIKU Videti je, da se kverulanti in zdraharji, ki so namigovali na avtokratsko funkcijo predsednika stranke, niso dosti motili. Branje statuta namreč razkriva sistemske težave, ki kažejo, da je notranja struktura stranke daleč od demokratične , kljub radikalno levičarski politični idejnosti, s katero se ta javno predstavlja. Kot radikalna levičarka, ki verjamem v demokratično in horizontalno ter participativno politično delovanje, razumem statut kot izredno problematičen . Zakaj? Najbolj očitna težava je ekstremna koncentracija moči v predsedniku . Ta vodi delovanje stranke, jo zastopa v pravnem prometu, odgovarja za materialno in finančno poslovanje, sklicuje seje sveta, predlaga evidentacijski postopek za izbor kandidatk in kandidatov, ima ključno vlogo pri oblikovanju kandidatnih list in imenuje kadrovski odbor (14., 15., 16., 17., 19., 27., 28. člen). Posvetovanje s...
Objavite komentar
Preberite več »
DRAGI MIHA [Pismo predsedniku stranke Mi, socialisti!]  - Igor Ž. Žagar, filozof, sociolog in jezikoslovec - Dragi Miha, tole je ena od včerajšnjih objav stranke MI, SOCIALISTI, ki mi jih redno servira FB. Kar me malce bega je, da se na vseh teh objavah pojavljaš le ti (in morda Ozna), kakor pred ustanovitvijo stranke MI SOCIALISTI. Kaj stranka res nima še koga, ki bi lahko predstavil ideje stranke in pokazal, da članstvo raste, in da MI SOCIALISTI ni le Miha Kordiš (bučk, da vas je bilo na ustanovnem kongresu več kot 200 ne kupim; sem si vzel čas in udeležence preštel: 100+, nič več)? Malce me tudi preseneča, da stranka na svoji spletni strani ponuja le manifest: kratek, fragmentaren, udaren, glasen, ki pa o stranki ne pove dosti, pravzaprav nič. Marx in Engels sta pred skoraj 200 leti s Komunističnim manifestom postavila visoke standarde, vaš pa bolj spominja na manifest futurizma ... Več kot presenetljivo je tudi, da dva meseca pred volitvami na spletni strani stranke ne najdem...
1 komentar
Preberite več »
STRANKA MI, SOCIALISTI!: BREZ STATUTA, BREZ ODGOVORA - Lucija Plavčak - Pri politični stranki ne govorimo o zasebnem društvu, interesni skupini ali aktivističnem kolektivu, temveč o organizaciji, ki neposredno posega v javno oblast. Prav zato statut ni obrobni administrativni dokument, temveč temeljni, ustavni akt stranke. Statut je obvezna priloga pri registraciji politične stranke pri Ministrstvu za notranje zadeve, z vpisom v register političnih strank pa postane javni dokument. Javnost ima legitimno in neodtujljivo pravico vedeti, kako je stranka organizirana, kako se v njej sprejemajo odločitve, kdo ima pooblastila in kako so ta omejena, kakšne so pravice in dolžnosti članov ter kakšni so mehanizmi nadzora, odgovornosti in razreševanja sporov. To ni formalizem ali birokratska kaprica, temveč samo jedro demokratične legitimnosti politične organizacije. Pravna in demokratična logika, ki stoji za tem, je jasna in neizprosna. Politična stranka kandidira na volitvah, sooblikuje zakonod...
Objavite komentar
Preberite več »