STRANKA MI, SOCIALISTI!: BREZ STATUTA, BREZ ODGOVORA

- Lucija Plavčak -

Pri politični stranki ne govorimo o zasebnem društvu, interesni skupini ali aktivističnem kolektivu, temveč o organizaciji, ki neposredno posega v javno oblast. Prav zato statut ni obrobni administrativni dokument, temveč temeljni, ustavni akt stranke. Statut je obvezna priloga pri registraciji politične stranke pri Ministrstvu za notranje zadeve, z vpisom v register političnih strank pa postane javni dokument. Javnost ima legitimno in neodtujljivo pravico vedeti, kako je stranka organizirana, kako se v njej sprejemajo odločitve, kdo ima pooblastila in kako so ta omejena, kakšne so pravice in dolžnosti članov ter kakšni so mehanizmi nadzora, odgovornosti in razreševanja sporov. To ni formalizem ali birokratska kaprica, temveč samo jedro demokratične legitimnosti politične organizacije.

Pravna in demokratična logika, ki stoji za tem, je jasna in neizprosna. Politična stranka kandidira na volitvah, sooblikuje zakonodajo, lahko prejema javna sredstva in s svojimi odločitvami vpliva na življenja vseh državljanov, ne le lastnih podpornikov. Zato ne more in ne sme delovati na podlagi netransparentnih ali zgolj “internih” pravil, ki niso javno preverljiva. Če je statut nedostopen, prikrit ali dostopen le ozkemu notranjemu krogu, to sicer ni nujno avtomatično nezakonito, vendar predstavlja resen problem transparentnosti, je v očitnem nasprotju z duhom demokratičnega delovanja ter politično in etično sporno. Takšno ravnanje je še posebej problematično, kadar gre za stranko, ki se v svoji javni retoriki predstavlja kot radikalno demokratična, socialistična in emancipatorna, hkrati pa javnosti ne omogoča vpogleda v lastna temeljna pravila delovanja.

UTIŠANJE VPRAŠANJ NAMESTO POJASNIL

K temu je treba dodati še dodatno, nič manj zaskrbljujoče dejstvo. Pod javno objavo gospoda Mihe Kordiša sem zastavila legitimno, jasno in povsem osnovno vprašanje: kdaj in kje bo javno dostopen statut stranke Mi, socialisti! Na to vprašanje ni bilo podanega nobenega odgovora. Namesto tega je bilo vprašanje izbrisano. Izbris vprašanja o statutu ni tehnična malomarnost ali naključje, temveč politično dejanje. Takšno dejanje pošilja nedvoumen signal, da je vprašanje nezaželeno, da se nanj ne želi odgovoriti in da se transparentnost ne razume kot demokratična dolžnost, temveč kot moteča ovira.

Za stranko, ki nastopa z izrazito moralistično in absolutistično retoriko, ki govori o fašizmu in antifašizmu, o integriteti, resnici in politični doslednosti, je takšno ravnanje globoko kontradiktorno. Pri tem ne gre za osebni spor ali zlonamerno provokacijo, temveč za osnovno demokratično vprašanje, ki bi moralo imeti preprost, javen in preverljiv odgovor. Če tega odgovora ni ali če se vprašanje preprosto izbriše, problem ni v vprašanju, temveč v načinu političnega delovanja.