Objave

MOŽNOST NEMOGOČEGA ALI: "NE BOMO PLAČALI VAŠE KRIZE!"

-
Slika
- Lana Zdravković -  Geslo »Ne bomo plačali vaše krize!« je vsekakor eno najzgovornejših v spontanih, nehierarhičnih, neidentitarnih oz. nekomunitarnih ljudskih vstajah, ki se kot del globalnega, transnacionalnega, transverzalnega trenda zadnja leta vrstijo po vsej Evropi (vključujoč Slovenijo) in Združenih državah Amerike, to je po celotnem »razvitem« svetu, ki ga pretresa »kriza kapitalizma« – te vstaje imajo seveda svoje vzornike v protiimperialnih uporih globalnega juga. Dejansko gre za to, da so se ljudje odločili upreti brutalni, sistemski, strukturni razgradnji skupnega (zdravstva, šolstva, socialnega varstva, kulture in umetnosti, javnega prostora, narave …) s strani pohlepnih, skorumpiranih in ignorantskih političnih elit, ki so s postavljanjem interesov kapitala nad interese ljudi »krizo« najprej ustvarili, zdaj pa jo še cinično izrabljajo kot »objektivno okoliščino« za dodatno izčrpavanje (varčevanje, zategovanje pasov, reze) že tako obubožanega ljudstva.  Soočamo s...
Objavite komentar
Preberite več »

TRUMP IZGUBLJA VOJNO Z IRANOM

-
Slika
  - Uroš Lipušček - Ameriški predsednik Donald Trump ni edini neuravnovešeni, agresivni oziroma blazni politik v svetovni zgodovini. Razlika med njim in ostalimi tovrstnimi tirani v zgodovini je v dejstvu, da Trump lahko z atomskim orožjem uniči civilizacijo, v najnovejšem primeru več kot 2500 let staro perzijsko civilizacijo.  Dvotedensko premirje, ki ga je Trump razglasil v torek zvečer, le dve uri pred iztekom ultimata, je vzdržalo le nekaj ur. Izrael je izvedel celo doslej najhujše bombardiranje središča Bejruta doslej. Iran, ki vztraja da mora premirje veljati za vse ali  za nikogar, je ponovno zaprl Hormuško ožino. Več kot krhko premirje je bilo doseženo s pomočjo pakistanske diplomacije, za katero naj bi stala Kitajska. Slednja si prizadeva s tiho diplomatsko akcijo, stran od oči javnosti, končati to vojno, ki utegne zelo prizadeti tudi njene gospodarske interese. Iz območja Perzijskega zaliva in Irana namreč uvaža skoraj polovico potrebne nafte. Premirje je zgolj ...
Objavite komentar
Preberite več »

"OSEMDESETA": CIVILNA DRUŽBA V SLOVENIJI - 2. del

-
Slika
- Tomaž Mastnak - 2. Problematike razprav o civilni družbi Če so razprave o »demokratizaciji« v osemdesetih do neke mere imele skupni imenovalec v »civilni  družbi«, pa bi bilo težko najti skupni imenovalec v razumevanju civilne družbe. Ni bilo ne teoretske  ne ideološke enotnosti v pogledih nanjo – zato se je govorilo o različnih »pristopih« k civilni družbi[285] – in brž ko so se vprašanja konkretizirala, so se pokazala tudi politična razhajanja. Pojem ni imel pretirano določljive vsebine, prej je šlo za niz tematik ali problematik, o katerih smo razpravljali z vidika civilne družbe.  V tem smislu je bila civilna družba bolj »interpretativno stališče« kot »nova paradigma«. Oznaka »interpretativno stališče« je bila Keanova, vendar smo o njej razpravljali tudi na Sekciji za preučevanje družbenih gibanj.[286] V tem kontekstu se je pojavilo mnenje, da je civilna družba »polje ideološkega boja«.[287] Tiste ideološke boje pa je bilo mogoče umestiti v kontekst »sesutja jugoslo...
Objavite komentar
Preberite več »